kratko skrbKako gre glavica skozi?

Vsaka nosečnica se kdaj vpraša, kako tri- ali celo štirikilogramski otrok pride na svet skozi porodni kanal, ki gotovo ni večji od velikosti male žemljice. In pri tem seveda ne more mimo tega, da je ne bi vsaj malo skrbelo. Vendar pa je mati narava za to dobro poskrbela. Po obsegu največji del novorojenčka je njegova glavica in ta je izjemno prilagodljiva. Lobanjske kosti namreč še niso popolnoma sklenjene, pa tudi lobanjski šivi med njimi ne. Ko novorojenčka pobožate po glavici, boste opazili, da pod kožo občutite lobanjske kosti kot ploščice, med njimi pa je prazen prostor. To so tako imenovane mečave oziroma fontanele. Največjo, ki se zapre nekje do leta in pol, boste našli na vrhu glave, manjšo na zatilju, drugih pa z otipom ne boste čutili. Mečave omogočajo, da se dojenčkova lobanja med porodom stisne in ima zato manjši obseg. Torej se oblika prilagodi velikosti porodnega kanala, zato ima mnogo novorojenčkov ob rojstvu precej nenavadno obliko glave. A brez skrbi – tudi pri tistih, ki imajo ob porodu glavico na vrhu zašiljeno v stožec, se oblika hitro popravi in glavica je že po nekaj dneh ljubko okrogla.

Kako dojenček diha?

Med porodom pride do mehanskih in fizioloških sprememb, ki pomagajo dojenčka pripraviti na njegov prvi vdih zraka. Dokler je v trebuščku, kisika ne dobiva iz zraka, temveč od matere. V maternici prihaja kisik do njega s krvjo preko popkovnice iz posteljice. Ko se otrok rodi, se popkovnica pretisne s sponko, tako da posteljica ne more več opravljati svoje naloge – in takrat morajo delo prevzeti pljuča. Pljuča so v maternici napolnjena s plodovnico, ki jo otrok požira in vdihuje ter tako vadi dihanje, v njej pa so tudi kemične sestavine, ki pljučem pomagajo dozoreti. Ob porodu, ko otrok prehaja skozi porodni kanal, pa se pljuča stisnejo in plodovnica se iz njih izloči, tako da so pljuča ob prihodu »na drugo stran« prazna in pripravljena, da se ponovno razširijo ter napolnijo z zrakom.

Po rojstvu se poveča pretok krvi skozi pljuča, kajti v maternici ni bilo potrebe, da bi bila dobro prekrvavljena. Med porodom pritisk v dojenčkovih pljučih upade in dovoli, da prične v njih normalno dotekati kri.

Ali novorojenčka zebe?

Dojenček, ki je navajen vašega toplega trebuščka, v katerem je preko 36 stopinj Celzija, se mora privaditi na zunanji svet oziroma porodno sobo, v kateri je približno 22 stopinj. Tu mora svojo vlogo odigrati žleza ščitnica in njeni hormoni, delovanje pa sproži tako nenaden prihod na hladno kot tudi povečan adrenalin. Povišana raven ščitničnih hormonov sproži nastajanje toplote iz posebnih maščobnih celic, zato lahko novorojenček že na začetku prične uravnavati svojo telesno temperaturo.

Uravnavanje telesne temperature je pri novorojenčku seveda omejeno, zato pri tem rabi pomoč – starši moramo biti previdni pri izbiri oblačil, da se novorojenček ne pregreje oziroma ga ne zebe. Vsekakor pa si velja zapomniti, da moramo pri uravnavanju njegove telesne temperature upoštevati trup, ne pa okončin. Roke in noge so pri novorojenčkih ter mlajših dojenčkih namreč vedno ledeno mrzle. Ker so vse do takrat, ko se otrok začne več gibati in celo plaziti, manj pomembne kot glava ter organi v trupu, telo namreč pretok krvi uravnava tako, da je kroženje krvi v okončinah slabše, zaradi česar so roke in noge mrzle.

Je porod za otroka boleč?

Zdravniki vedo, da novorojenčki čutijo bolečino, ni pa znano, koliko je čutijo med samim porodom – med popadki in med potjo skozi porodni kanal. Nekateri strokovnjaki pravijo, da otrok med porodom morda čuti bolečino kot bi ga nekdo počasi stiskal, saj je porodni kanal ozek, vendar tega ne more nihče z gotovostjo potrditi.

Bolečina, ki jo čuti porodnica, vsekakor ni enaka bolečini, ki jo ob porodu čuti otrok!

Kaj vidi in sliši?

Tako kot zdravniki ne vedo natančno, koliko in kakšno bolečino ob porodu izkusi otrok, ne morejo ugotoviti niti, kaj in koliko ob porodu sliši in vidi. Res je, da dojenček že v trebuščku precej dobro sliši in po rojstvu prepozna tako materin kot očetov glas, če sta se med nosečnostjo z njim veliko »pogovarjala«, kar vpliva tudi na to, kako hitro in kako dobro vzpostavi s staršema vez. Vendar pa je med porodom toliko zvokov, da jih verjetno ne more razbrati – prepletajo se zvoki, ki prihajajo iz vašega telesa (srčni utrip, »pretakanje« v črevesju in želodcu, dihanje), ter precej pridušeni zunanji zvoki (medicinsko osebje, vaš in partnerjev glas).

Dojenček v trebuščku odpira in zapira veke ter se odziva na svetlobo, vendar med porodom gotovo ne vidi nič drugega kot temo – vsaj dokler glavica ne pride na plan. Medtem ko trebušček prepušča nekaj svetlobe in se dojenček v njem tako orientira, ali je zunaj dan ali noč, je v tesnem porodnem kanalu tema. Tudi ko se rodi, pa je njegov vid omejen. Znanstveniki predvidevajo, da otrok sprva ne vidi v barvah, vidi zgolj dvodimenzionalno in nima občutka za globino oziroma oddaljenost, poleg tega pa je vid precej meglen. Ostrina vida je najboljša na razdalji okoli 25 centimetrov – torej toliko, kot je vaš obraz običajno oddaljen od njegovega med dojenjem.

Otrokovo gibanje med porodom

Ko se prične porod, bo otrok s svojim gibanjem kar najbolj pomagal, da bi bil potek njegovega prihoda na svet čim hitrejši – seveda le, če je v trebuščku v pravem položaju, torej v glavični vstavi (za porod z glavico naprej).

1.Da bi se pričel maternični vrat odpirati, otrokova glava pritiska proti porodnemu kanalu.

2.Med porodom se otrok s telesom obrača levo in desno, da bi se kar najlaže prerinil skozi porodni kanal.

3.Ko se porodi otrokova glavica, naj bi bila ta obrnjena navzdol, torej z obrazom proč od vas, tako da boste lahko otroka že pobožali po laskih.

4.Ko je glavica zunaj, je potreben le še popadek ali dva, da otrok dobesedno zdrsne ven, saj je njegovo telo, kot bi bilo namazano z vazelinom.

Kako drugačen je porod s carskim rezom?

Najprej moramo (ponovno) napisati, da porod s carskim rezom ni boljši od vaginalnega – če bi bilo tako, bi narava poskrbela za rojevanje skozi trebuh!

Otroku, rojenim s carskim rezom, se ni treba preriniti skozi porodni kanal, zato je prva očitna razlika v tem, da imajo ti otroci že ob rojstvu lepo oblikovano glavico.

Slabost tega, da otrok ni prišel na svet vaginalno, pa se kaže pri dihanju. Tak novorojenček vsaj prvi dan ali dva diha hitreje in bolj plitko, saj se njegova pljuča niso stisnila, ker ni šel skozi porodni kanal, pa tudi mati morda ni imela popadkov, ki bi pomagali pri stiskanju pljuč. Torej se iz pljuč ni izločila tekočina, kar pomeni, da niso popolnoma prazna in gre vanje pri vdihu precej manj zraka. Na srečo se tekočina iz pljuč absorbira v dnevu ali dveh in nato otrok normalno diha.

Katja Selan