Obiskali smo laktarij ljubljanske porodnišnice in nastajajočo, nestrpno pričakovano, mlečno banko. Za njeno odprtje med požrtvovalnim osebjem ne manjka navdušenja in dobre volje, saj se zanj aktivno in srčno trudijo že leta, vendar jih vedno znova ustavijo birokratske ovire.
Se zavedamo, da je materino mleko pravzaprav eden izmed najpomembnejših svetovnih virov, ki lahko, globalno gledano, prepreči 800.000 smrti otrok, mlajših od 5 let, od tega kar 500.000 novorojenčkov v prvem mesecu starosti. Nobeno cepivo ali zdravilo nima takšne moči ohranjanja življenja kot prav ta dragocena tekočina. Banke humanega mleka so zato izjemna pridobitev posebej za ranljivejše skupine novorojencev, ki iz različnih razlogov nimajo dostopa do mleka svojih mater. »Materino mleko je naravna, enostavna, za otroka najbolj primerna hrana«, potrdi Marta Borštnar, dipl.m.s., IBCLC, iz laktarija ljubljanske porodnišnice, ki mamicam svetuje: »Če dojenje ne gre, naj si mati mleko izbrizgava. Naslednja možnost, ki je pri nas v fazi ustanavljanja, je mleko iz mlečne banke, zadnja izbira pa je mlečna formula.«
Po svetu so mlečne banke že dobro uveljavljene
Največjo mrežo bank humanega mleka ima Brazilija, in sicer jih je mogoče našteti čez 200, v donatorsko mrežo pa je vključenih več kot 150.000 mater, ki imajo močno podporo v strokovnem osebju, ki jim pomaga pri izčrpavanju, sterilizaciji, hranjenju in prevzemu mleka. Zbrano pasterizirano mleko uporabijo za hranjenje prezgodaj rojenih otrok in ostalih otrok, katerih matere ne morejo dojiti. S programom so izredno zadovoljni, saj se je znatno znižala stopnja umrljivosti nedonošenčkov, privarčevala je zdravstvena blagajna, pa tudi samo zavedanje o pomenu dojenja za otrokovo zdravje se je v javnosti občutno dvignilo.
V Evropi mlečne banke delujejo pod okriljem združenja EMBA (European Milk Banking Association), ki vključuje 210 aktivnih mlečnih bank, 17 pa jih je v nastajanju (v to število je vključena tudi bodoča slovenska mlečna banka). V Evropi imajo največ mlečnih bank v Franciji (36), na Švedskem (28) in na Finskem (17). Na področju bivše Jugoslavije so kar 3 mlečne banke v Srbiji, v Sloveniji in na Hrvaškem se banki rojevata, sicer pa jih ni. Kot zanimivost lahko omenimo še to, da je prva mlečna banka v Evropi nastala že davnega leta 1909 na Dunaju in da še danes deluje v isti bolnišnici. Ob stoletnici, leta 2009, so tam gostili tudi kongres EMBA.
Tudi v Angliji, kjer danes deluje 14 mlečnih bank, imajo na tem področju dolgo tradicijo, saj je bila prva banka ustanovljena leta 1939 v bolnišnici Queen Charlotte’s Hospital. Danes je v donatorsko mrežo vključenih več kot 1500 mamic, ki na leto darujejo več kot 6500 litrov mleka, število neonatalnih oddelkov, ki to mleko uporabljajo, pa se ves čas povečuje. Angleška posebnost so tudi t.i. »Blood Bikes«, ki delujejo od leta 1969. To so motoristi, ki prostovoljno, brez denarnega povračila, prevažajo kri in podobno v bolnišnice. Skupine so se organizirale z namenom reševanja življenj, nižanja stroškov zdravstvene blagajne, obenem pa pripomorejo k pozitivni podobi motoristov v javnosti. V zadnjem času so se vključili tudi v mrežo mlečnih bank, kjer pomagajo pri zbiranju in transportu doniranega mleka, s čimer pripomorejo k večji učinkovitosti in nižji porabi denarja.
Laktarij – prostor upanja za nedonošenčke
Laktarij Ljubljanske porodnišnice je živopisan prostor s tremi ločenimi kabinicami, kjer si mamice, približno 350 na leto jih je, izčrpavajo mleko za svoje prezgodaj rojene otroke. Nastal je leta 1989, dve leti po odprtju porodnišnice. Mamice si v tem prostoru izbrizgajo skoraj 2000 litrov mleka na leto. Za izčrpavanje mleka so izredno motivirane, saj se dobro zavedajo prednosti hranjenja otroka z materinim mlekom. Znašle so se v življenjski situaciji, ki je niso hotele in Borštnarjeva doda, da je včasih izčrpavanje mleka edina stvar, ki jo lahko naredijo za otroka: »Otrok tako dobi materina protitelesa in se hrani z zdravo hrano. In laktarij je prostor, ki je namenjen samo tem mamicam. V prijetnem okolju in pod nadzorom ni nič dobrega težko narediti.« V veliko pomoč pa jim je tudi strokovno osebje z znanjem in izkušnjami.
Mamice se naučijo posebnega postopka črpanja mleka, ki vključuje umivanje rok, razkuževanje in pravilno rokovanje s pripomočki. Izbrizgavanje mleka je priučena spretnost in, kot ugotavlja Borštnarjeva, v porodnišnici nimajo veliko težav v smislu mastitisov, saj mamice upoštevajo priporočila: »Kadar dojenje ni možno ali pa sta mati in otrok ločena, mora mati znati ohraniti tvorjenje mleka, zato si mleko izbrizgava. Medicinske sestre v laktariju pomagamo skrbeti za prehrano nedonošenčkov, bolnih in zdravih novorojenčkov. Mame učimo, kako naj pravilno izbrizgavajo mleko, da bo varna hrana za njihove otroke. Izbrizgavanje mleka priporočamo na 2-3 ure, v podobnem ritmu, kot bi se dojil otrok.«
Ob laktariju se nahaja mlečna kuhinja, kjer pripravljajo obroke za otroke na intenzivnem oddelku. Ob našem obisku je bilo na intenzivnem oddelku kar 32 otrok in prav za vsakega izmed njih imajo določen individualni protokol – natančno količino mleka, ki se mu skrbno pripravi in dostavi točno na 3 ure. V mlečni kuhinji se zavedajo pomena čistoče in Borštnarjeva večkrat omeni sistem HACCP, ki je za njih edini zakon: »Delo, ki ga opravljamo v mlečni kuhinji in laktariju je izredno specifično. Z ustrezno vzpostavljenim in ter rednim izvajanjem postopkov, ki jih zahteva sistem HACCP, predpisanimi standardi procesne metode dela in dobro higiensko prakso, lahko zagotovimo varno in mikrobiološko neoporečno živilo.« Higieno preverjajo tudi z internimi kontrolami. In lahko dodam, da je že v zraku občutek čistoče, mlečna kuhinja je kot laboratorij, v zraku vonj razkužila, osebje, ki rokuje z mlekom, zaščiteno z rokavicami, masko in kapo.
Materino mleko je sicer zelo redko okuženo s škodljivimi bakterijami in je relativno odporno proti njihovemu razmnoževanju, kljub temu pa se držijo pravila, da je mleko, hranjeno v hladilniku, uporabno 48 ur, da se odmrznjeno mleko porabi v 24 urah, rok uporabnosti zamrznjenega mleka pa je tri mesece. Ostanki neporabljenega obroka se zavržejo.
Slovenska mlečna banka je v nastajanju
Na naše vprašanje, kdaj bomo v Sloveniji dočakali banko humanega mleka, dr. Andreja Domjan, specialistka pediatrije, IBCLC, glavna idejna vodja projekta, pojasni, da tudi sami niso najbolj zadovoljni nad potekom dogodkov. Razpis za nabavo dveh zamrzovalnikov in hladilnika je bil že dvakrat razveljavljen, zdaj je v teku tretji razpis. Z vsakim ponovnim razpisom izgubijo 6 mesecev časa. Zaradi takšnih in podobnih birokratskih ovir je prav nehvaležno napovedovati, kdaj bo prišlo do odprtja mlečne banke. Osebje se trudi po najboljši močeh, a okoliščin na silo ni mogoče prehitevati.
Prostori bodoče mlečne banke so sicer že skoraj pripravljeni, manjka le še nekaj opreme, ki jo nujno potrebujejo za zagon. V prostoru že čaka pasterizator, ki je namenjen polurni toplotni obdelavi mleka na temperaturi 62,5 stopinj. Pridobili so ga z donacijami. Ravno tako kot analizator, napravo, ki omogoča analizo tako svežega kot zamrznjenega materinega mleka. Gre za analizo makronutritientov brez uporabe kemikalij na osnovi infrardečih žarkov. Analiza materinega mleka je namenjena predvsem nezrelim nedonošenčkom pod 32 tedni gestacijske starosti in porodno težo pod 1500g, ker omogoča individualno prilagojeno hranjenje.
Kot povsod v zdravstvu se torej tudi pri mlečni banki zapleta pri financah. Pasterizator in analizator so prejeli na podlagi donacij. Potrebujejo pa še računalnik in program sledljivosti. Dr. Domjanova omenja vrtoglave zneske za nakup teh nujno potrebnih stvari. Volje in delovne vneme ne manjka, če bi se še birokratski in denarni zapleti rešili, pa bi mlečno banko imeli v kratkem času.
Kako bo delovala naša mlečna banka
Dr. Domjanova je med mamicami izvedla anketo v zvezi s tem, ali bi bile pripravljene donirati oziroma sprejeti mleko iz mlečne banke. Kar 96% mamic je bilo pripravljenih donirati svoje mleko, 85% pa bi jih mleko za svoje otroke tudi sprejelo.
Za donatorke mleka sicer veljajo stroga pravila: mamica mora imeti več mleka, kot ga porabi za lastnega otroka, njen otrok ne sme biti starejši od 6 mesecev, imeti mora potrdilo o ustreznem zdravstvenem stanju, opraviti mora mikrobiološke preiskave (na hepatitis B, HIV in podobno), ne sme uživati alkohola in drog, ne sme imeti kroničnih bolezni… Donirano mleko se mikrobiološko pregleda in termično obdela, da ni nevarnosti za prenos morebitnih virusov.
Prva slovenska mlečna banka bo namenjena predvsem nedonošenčkom iz intenzivne enote ljubljanske porodnišnice. V komercialne namene – za mamice, ki bi mleko kupile – ne bodo poslovali, že iz razloga, ker je tolikšno količino mleka težko priskrbeti, pa tudi osebja je premalo za kaj takega. Če bi imeli viške, bi oskrbovali še pediatrično kliniko.
Slovenska banka humanega mleka bo delovala po smernicah, ki so jih sistematično in natančno določili Angleži, zato ni nenavadno, da je večina evropskih mlečnih bank prevzela kar njihove smernice. Dr. Domjanova se redno udeležuje kongresov EMBA in poudarja, da imajo v prav vseh mlečnih bankah pozitivne izkušnje. Zelo dobre rezultate opažajo pri resnem stanju, imenovanem nekrotizantni enterokolitis, ki lahko prizadene nedonošenčke in povzroča nekroze črevesja. Obolevnost se je bistveno zmanjšala, ko so bili ti otroci hranjeni izključno s humanim mlekom, ki pa ne skrajšuje le dobe hospitalizacije, temveč je tudi lažje prebavljivo kot mlečne formule, vsebuje imunološke funkcije, ki ščitijo pred okužbami in encim lipazo, ki pomaga prebaviti maščobe.
Temperaturna obdelava sicer uniči del imunoloških funkcij, zato so trenutno v teku raziskave, da bi isti učinek dosegli z ultrazvočnim aparatom ali zvišanim tlakom. Zvišan tlak že uporabljajo v prehranski industriji za pomarančni sok, s katerim uničijo vse žive organizme. O teh možnostih so že poslušali predavanje na oktobrskem kongresu EMBA v Lyonu, a potrebnih je še kar nekaj raziskav, da takšne novosti uvedejo v prakso.
Internetni »Milk-sharing«
Za konec pa še opozorilo o škodljivosti neformalne izmenjave humanega mleka med mamicami, ki se najdejo kar preko interneta. To je potencialno izjemno nevarno dejanje, saj zdravstveno in socialno stanje mater donatork ni poznano. Dr. Domjanova doda, da je to v bistvu tako, kot da bi otroku dali infuzijo nepregledane krvi. O fenomenu izmenjave humanega mleka preko interneta, imenovanem »milk sharing«, sta EMBA in HMBA (Human Milk Banking Association of North America) sprejeli skupno izjavo, v kateri opozarjata, da je tako zbrano mleko lahko okuženo s patogenimi bakterijami zaradi neustreznega zbiranja in prevoza, da lahko vsebuje viruse, infekcije, kor so HIV, hepatitis ali HTLV, ostanke zdravil, alkohol, nikotin, droge ali druge škodljive snovi. Virusa, kot sta HIV in HTLV, lahko povzročita resne bolezni, ki lahko izbruhnejo več let po okužbi. Pregled donatork, testiranje mleka in pasterizacija, ki jo rutinsko izvajajo v bankah humanega mleka ta tveganja znatno zmanjšajo.