Asist. mag. Miha Lučovnik
Od vseh sledečih porodov se najbolj razlikuje prvi.
Trajanje
Najpomembnejša je verjetno razlika v trajanju poroda. Prvi porod praviloma traja dlje. Odpiranje materničnega vratu je pri prvesnicah (ženskah, ki še niso rodile) počasnejše. Prva porodna doba (čas od začetka poroda do popolnega odprtja materničnega ustja) je v povprečju daljša od dveh do štirih ur. Tudi druga porodna doba (od popolnega odprtja materničnega ustja do poroda otroka) je pri prvesnicah daljša za povprečno eno uro. Druga porodna doba je pri ženskah, ki so že rodile, krajša, ker so bile nožnica in mišice medeničnega dna že raztegnjene ob predhodnih porodih. Pomembna razlika je tudi v tem, da vodilni plodov del (večinoma glavica) pri prvesnicah vstopi v porodno pot navadno precej pred začetkom poroda. Pri sledečih porodih se to največkrat zgodi šele ob popadkih.
Porodna teža otrok
Porodna teža otrok prvesnic in porodnic, ki so že rodile, se ponavadi malo razlikuje. V povprečju so otroci prvesnic lažji, vendar ta razlika ni zelo velika – v povprečju med 100 in 200 g.
Ali je drugi porod res lažji od prvega?
Poudariti velja, da so vse to razlike v povprečju tisočih porodov. Zato ni nujno, da bo drugi porod pri posamezni nosečnici hitrejši ali lažji. Potek poroda je odvisen od številnih dejavnikov. Ali se je porod začel sam, na primer. Je bilo potrebno porod sprožiti? Smo porod pospešili z zdravili? Je prišlo do razpoka plodovih ovojev ob nezrelem ustju itd.?
Ali je tretji porod res najtežji?
Prepričanje, da je tretji porod težji od drugega, temelji bolj na anekdotah kot na resnih analizah potekov porodov. Res pa je, da pride pri ženskah, ki so že velikokrat rodile, pogosteje do nepravilnega sukanja ali nepravilne drže glavice, kar lahko porod precej podaljša oz. oteži. Res je tudi, da porodi pri starejših nosečnicah potekajo težje. Najverjetneje je to posledica dejstva, da so zapleti v nosečnosti, zaradi katerih je potrebno porod sprožiti pred njegovim spontanim začetkom, pri starejših ženskah pogostejši. Pri mnogorodnicah je povečano tudi tveganje za poporodno krvavitev, ki je eden od najresnejših zapletov po porodu.
Ponovitev epiziotomije
Pomembno je tudi vprašanje ponovne epiziotomije ali ponovitve poškodbe porodne poti, predvsem presredka. Ni res, da bo vsaka ženska, ki je imela prvič narejeno epiziotomijo, tudi ob naslednjih porodih potrebovala epiziotomijo. Prav tako ne drži, da se poškodbe presredka vedno ponovijo. Res pa je, da je možnost epiziotomije večja in da je tveganje za tovrstne poškodbe večje. To je predvsem pomembno v primerih, ko je prišlo pri predhodnem porodu do hujših poškodb presredka s prizadetostjo mišice zapiralke zadnjika.
Večje tveganje za prezgodnji porod tudi drugič?
Tudi tveganje za prezgodnji porod je povečano, če je nosečnica v predhodni nosečnosti rodila prezgodaj. Predhodni prezgodnji porod je celo eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za prezgodnji porod. Vendar večina nosečnic, ki je prvič rodila nedonošenčka, rodi ob roku. Le približno 20 % jih ponovno rodi prezgodaj. To tveganje je večje, če je šlo za zelo prezgodnji porod (pred dopolnjenim 32. tednom). Tveganje po kasnejših prezgodnjih porodih (med 32. in 36. tednom) je le malenkost večje kot pri nosečnicah, ki še nikoli niso rodile prezgodaj.