Foto:PinterestKako pri otroku nehote iz navadnega prehlada ustvarimo resne težave

Prehitro zniževanje vročine

Vročina, o kateri smo že pisali v  eni od lanskih številk revije Mama, je otrokov neprecenljiv obrambni mehanizem pred patogenimi mikrobi in strupi v telesu. Nepotrebno zaviranje vročine zato lahko pomeni tudi zaviranje naravnega procesa zdravljenja prehlada, s čimer se lahko ustvarijo ugodni pogoji za nastanek hujših obolenj, kot so npr. sinuzitis, bronhitis, pljučnica ali pa vnetje ušes.

 

Raziskave opozarjajo, da antipiretike zlasti prekomerno uporabljajo prav starši in to zaradi strahu, da bi se pri otroku pojavili vročinskimi krči. Svojim otrokom jih zato dajejo preveč, v prevelikih odmerkih in še preden telesna temperatura doseže status prave vročine. Tako denimo 50 odstotkov staršev (po raziskavah Ameriške akademije pediatrov) otrokom da antipiretik, še preden telesna temperatura naraste na 38 ˚C. Stališču nižanja temperature pred to stopnjo se pridružuje tudi ca. 25 odstotkov pediatrov. Mnogi starši otroke ponoči celo zbujajo, da jim odmerijo antipiretik.

 

Če bi vedeli, da s tem otrokov imunski sistem lahko na dolgi rok oslabijo, ali pa, da s tem omogočijo razvoj hujših obolenj, verjetno tega ne bi počeli. Vročina je namreč pomemben del imunske obrambe otrokovega organizma, ki lahko z mikrobi prehlada sama opravi, če ji to dovolimo. Vročina je npr. pomembna, ker spodbudi imunski sistem k večji tvorbi imunskih celic in drugih potrebnih elementov za obrambo telesa.  Vročina pospeši cirkulacijo krvi in limfe, kar pospeši tudi odstranjevanje strupnin iz telesa ter dovod hranilnih snovi do prizadetih mest. Povečana cirkulacija telesnih tekočin omogoči tudi hitrejši prenos obrambnih telesnih celic (belih krvničk) in protiteles na mesto delovanja. Vročina prav tako na naraven način onesposobi številne patogene mikrobe (viruse, bakterije,…), saj jim takšno temperaturno okolje ne ustreza za normalno razmnoževanje. Tako z naraščanjem temperature patogeni mikrobi propadajo hitreje, kakor pa se razmnožujejo. Z znojenjem, ki se med vročino pojavi, se strupnine tudi prek kože izločajo iz telesa.

 

Kadar vročino po nepotrebnem blokiramo, torej zavremo vse naštete mehanizme naravne obrambe telesa pred, recimo, prehladom, zaradi česar lahko prehlad traja dlje časa ali pa se celo razvije v hujše obolenje. Še več, kadar vročino vsakič znova z antipiretiki »ugasnemo«, tako kot so nas mediji naučili − ob prvih znakih prehlada ali gripe ali zaradi strahu pred vročinskimi krči, lahko telesno obrambo utišamo do te mere, da telo preprosto ne bo več odreagiralo z vročino takrat, ko bo to nujno potrebno…

Celoten članek je na voljo v reviji MAMA, ki vas čaka na prodajnih policah.