Zdravi zobje že od malih nog: preprosta rutina za otroke in starše

Skrb za zdrave zobe se začne že pri dojenčku, takoj ko izrastejo prvi mlečni zobje oziroma že pri izbiri pijače, ki jo otroku ponujamo za žejo, tudi če zobje še niso izrasli. Vsak starš za svojega otroka želi le najboljše in se po svoji močeh trudi to tudi uresničiti

Čiščenje zob
Čiščenje zob naj se prične po izrasti prvega mlečnega zoba. Pri kateri starosti je to, se razlikuje od otroka do otroka. Nekaterim izrastejo prvi zobje že pri štirih mesecih, drugim šele pri letu dni, v povprečju pa pri starosti šestih mesecev. Za čiščenje uporabimo zobno ščetko, ki ima mehke ščetine in dovolj majhno glavo, da je primerna za otroška usta. Otroka si posadimo v naročje in mu nežno, a natančno očistimo zobe. Ko otrok zmore sam držati ščetko, naj poskuša sam, nato pa mu zobe seveda očistite še vi. Otroka od majhnega navajamo na dnevno rutino čiščenja zob, zjutraj in zvečer. Pomembno je, da večernega čiščenja ne izpuščamo, saj bomo le tako z zob očistili drobne ostanke hrane, ki jo je otrok čez dan zaužil. Vztrajajte tudi, kadar se otrok upira, in ne izpuščajte čiščenja. Takrat čiščenje zob prilagodite. Naj bo le krajše, morda manj natančno, a vseeno prisotno.

Pri večjih otrocih lahko pri čiščenju zobnih površin, ki so v tesnem stiku, uporabimo tudi zobno nitko. To so predvsem mesta med mlečnimi molarji, štirico in petico. Petice običajno izrastejo med drugim in tretjim letom starosti. Nitkamo lahko tudi med sprednjimi zobmi, če so ti tesno v kontaktu. Za nitkanje uporabimo nitke, vpete v plastično držalo, ki ga držimo na vrhu in nežno očistimo prostor med zobmi. Pri tem smo previdni, da nam nitka ne zdrsne in ne poškodujemo dlesni.

Kako izbrati prave zobne ščetke in druge pripomočke

 Pri izbiri zobne ščetke za otroka je pomembno, da je prilagojena njegovi starosti. Glava ščetke naj bo majhna, da z njo lažje dosežemo vse zobne površine, ščetine pa mehke ali zelo mehke, saj so otroške dlesni občutljive. Ročaj naj bo dovolj debel in nedrseč, da omogoča dober oprijem tako otroku kot staršem. Običajno zobno ščetko je priporočljivo zamenjati na približno tri mesece oziroma prej, če so ščetine razcefrane.

Vedno pogosteje se pri otrocih uporabljajo tudi električne zobne ščetke, ki so posebej prilagojene otroški starosti. Imajo manjšo glavo, mehke ščetine in nižjo moč delovanja, kar omogoča varno in učinkovito čiščenje zob. Številni modeli imajo vgrajen časovnik, ki otroku pomaga pri vzpostavljanju pravilnega časa ščetkanja, ter zabavne motive ali aplikacije, ki povečajo motivacijo za redno umivanje zob.

 Odlična izbira je na primer otroška električna zobna ščetka, ki naredi rutino še bolj zabavno za malčke. Za starše pa je pogosto najboljša električna zobna ščetka tista, ki zagotavlja profesionalno čiščenje tudi doma.

Poleg zobne ščetke lahko pri ustni higieni uporabimo tudi druge pripomočke. Pri večjih otrocih, kjer so zobje tesno skupaj, je smiselna uporaba zobne nitke. To so predvsem mesta med mlečnimi molarji, štirico in petico, pri čemer petice običajno izrastejo med drugim in tretjim letom starosti. Nitkamo lahko tudi med sprednjimi zobmi, če so ti tesno v kontaktu. Za nitkanje uporabimo nitke, vpete v plastično držalo, ki ga držimo na vrhu in nežno očistimo prostor med zobmi. Pri tem smo previdni, da nam nitka ne zdrsne in ne poškodujemo dlesni.

Otroška zobna pasta naj vsebuje starosti primerno količino fluoridov, pri mlajših otrocih pa jo uporabljamo v zelo majhni količini. Pravilno izbrani in redno uporabljeni pripomočki pomembno prispevajo k zdravim zobem in dlesnim ter k razvoju dobrih ustno higienskih navad.

Kadar je otrok bolan, morda ni razpoložen za čiščenje zob, a mu zobe poskusite vseeno vsaj hitro očistiti. Če mora vzeti kakšna zdravila v obliki sirupov ali pršil, naj potem spije požirek vode ali usta izplakne z vodo, odvisno od starosti otroka. Običajno ob boleznih dihal in zamašenem nosu otroci dihajo skozi usta in takrat je v manjši meri prisoten samočistilni učinek sline, zato se zobne obloge na zobe lepijo še bolj kakor sicer.

Pomemben zgled ste predvsem starši, zato naj vas otrok redno videva, da dvakrat dnevno čistite zobe in uporabljate še druge pripomočke (medzobne ščetke, zobne nitke, ustne prhe) za čiščenje.

Pijače

Otroku za žejo ponudite vodo ali nesladkan čaj. Ko je otrok dovolj velik, mu pijačo ponudite iz kozarčka. Večina se zelo hitro nauči lepo piti iz njega. Ponujanju sladkih pijač se izogibajte, predvsem po steklenički. Otrokom ne ponujajte vode z okusom, sokov za redčenje, instantnih čajev, sladkih gaziranih pijač oziroma naj te ne bodo tekočina za potešitev žeje, ampak zelo redka razvada. Pitje sladkih pijač, še posebej iz stekleničke, lahko vodi do stekleničnega kariesa mlečnih zob.

Ko je dojenček pripravljen, da opustite nočni obrok, mu ponoči za žejo ponudite le vodo. V nočnem času se namreč zmanjša izločanje sline in sladkorji imajo dalj časa na voljo za pretvorbo v kisline, ki razjedajo zobno sklenino.

Če doma sami pripravljate sokove, ne pozabite, da tudi domač malinov ali bezgov sok vsebujeta sladkor. Če pripravljate smootije ali sočite sveže presne sokove, naj bodo ti mišljeni kot sadna ali sadno zelenjavna malica (obrok).

V zimskem času se radi pogrejemo s čajem, ki ga osladimo z medom. Čeprav ima med številne zdravilne lastnosti, ne pozabimo na vsebnost sladkorja. Prav vsake skodelice čaja ni potrebno osladiti z njim.

Razvade

Med najpogostejše sesalne razvade sodijo sesanje dude, pitje po steklenički, sesanje prsta.

Duda je odličen pripomoček za pomiritev in tolažbo otroka, a če razvada traja dalj časa, lahko vodi tudi v zobne in čeljustne nepravilnosti. Pri sesanju dude so namreč mišlice v napačni legi, zato se čeljusti napačno razvijajo. Prisoten je lahko tudi tako imenovan odprti griz, kar lahko opazite kot odprt prostor tudi, kadar otrok stisne zobe skupaj in so vsi zadnji zobje v stiku. Ko je otrok večji, naj ima dudo le za uspavanje in ta naj ne bo večino dneva prisotna v ustih, če je to mogoče.

Pri pitju po steklenički je pomembno predvsem, da ta ni napolnjena s sladkimi pijačami, ki lahko povzročijo steklenični karies. Ta se začne v zgornji tretjini zoba, ob dlesnih in raztaplja zobno sklenino okoli celotnega zoba. Kariozno raztopljeni zobje niso le neestetski, ampak lahko otroku povzročajo tudi bolečine.

Odvajanje od sesanja prsta je običajno bolj zahtevno in potrebna je večja zrelost otroka, da razvado opusti. Vendar otroci, ki na sesanje prsta niso močno navezani, lahko razvado opustijo zelo hitro.

Prehrana

Prehrana naj bo zdrava in raznolika. Ko je otrok zmožen jesti trdo hrano, pripravljajmo zanj hrano, ki ni več pasirana in se ne lepi na zobe. Izogibajmo se dajanju različnih instantnih žitnih kašic zvečer po steklenički. Če otrok uživa sladkarije, naj bo to po obroku. Naj ne bo uživanje sladkarij razporejeno v celotnem času od kosila do večerje, ampak strnjeno.

Obisk zobozdravnika

Otrok lahko obišče zobozdravnika že pri enem letu. Običajno začnejo dobro sodelovati okoli tretjega leta starosti. Če bodo do takrat zobozdravnika že obiskali, mu bosta osebje in prostor že znana.

Pomembno je, da otrok obišče zobozdravnika, ko nima težav. Ta mu lahko pokaže svoje pripomočke, ki jih potrebuje za pregled, seznani ga z zobozdravniškim stolom, otrok se lahko razgleda po ordinaciji.

Starši bodimo zgled otrokom Tudi sami si dvakrat dnevno umivajmo zobe z zobno ščetko in jih očistimo tudi z ostalimi pripomočki za vzdrževanje ustne higiene (medzobne ščetke, zobne nitke, ustne prhe). Bodoča starša naj si še v času nosečnosti uredita zobe in obzobna tkiva, če je to potrebno, da bo ustna votlina zdrava.

Urška R, dr. dent. med.