Otroškim zobem ne škodujejo le sladkarije, temveč tudi živila, ki jim tega ne bi pripisali.
Preveč pomarančnega soka lahko povzroči zobno erozijo. Vseeno pa z upoštevanjem nekaj pravil otroci lahko brez slabe vesti uživajo v vsaki vrsti hrane.
Kečap bi lahko uvrstili med sladkarije
Ko bakterije v zobnih oblogah presnavljajo sladkor, pri tem tvorijo kisline, ki škodujejo sklenini in so glavni vzrok za zobno gnilobo. Sladkorjem v prehrani otrok se ni moč popolnoma izogniti. Toda pogosteje, kot se v ustni votlini med dnevom ustvari kislo okolje, večje so posledice. Karies je pri majhnih otrocih največkrat posledica uživanja sladkih tekočin prek stekleničke. Še posebej škodljivo je, če otrok sladke tekočine pije ponoči, saj je takrat manj sline, ki popravlja škodo sladil. Potrebno je vedeti, da so tudi v sadju in zelenjavi enostavni sladkorji, glukoza, fruktoza, maltoza in saharoza. Večina otrok hrepeni po sladkarijah, vendar je dobro, če otrok sladkega ne je med obroki in ne prepogosto. Sladkarije naj ne bile namenjene za nagrado otrokom, saj jih tako le še bolj vzljubijo. Ko kupujete hrano, se spomnite, da napis »brez dodanega sladkorja« ne pomeni, da živilo ne vsebuje sladkorja. To pomeni le, da ni dodanega še dodatnega sladkorja. Takšni izdelki lahko vsebujejo glukozo, fruktozo, maltozo, saharozo…
V porciji kosmičev so lahko celo do tri žličke sladkorja. Nekatere žitne ploščice so sestavljene iz tretjine ogljikovih hidratov. Dva decilitra sadne sladkane pijače lahko vsebujeta dve žlički sladkorja. Pogosto je sladkor dodan omakam iz paradižnika, še v večjih razmerjih pa sadnim jogurtom. Nepričakovano veliko ga je v konzervirani koruzi in rdeči pesi, z njim je nasičena hitra hrana. Včasih se veliko sladkorja pojavi v otroških zdravilih, še posebej sirupih. Lepo presenečenje je, da čokolada zavira karies.
Slaba plat tega presenečenja je, da je tukaj mišljena čokolada brez sladkorja. Znanstvene raziskave so pokazale, da sestavine kakavovih zrn v laboratorijskih pogojih zavirajo razmnoževanje in presnovo bakterij, pomembnih pri nastanku kariesa. Če se odločamo med bomboni in grenko temno čokolado, je čokolada boljša izbira. Če je hrana sladka in lepljiva hkrati, to le še poveča njeno škodljivost, saj se zalepi na zobe in tam ostane dolgo časa. Sem poleg veliko vrst bombonov, sodi tudi čokolino.
Pomarančni sok hujši od čokolade?
Na zobnih tkivih se ob pogostem pitju pijač in uživanju hrane, ki vsebujejo veliko kislin ali plina, iz katerega se kisline sproščajo v ustni votlini, pojavlja vedno več sprememb, ki jih imenujemo erozije. Za razliko od kariesa pri nastanku teh kislin bakterije ne sodelujejo. V takem stanju se mineralne snovi v zobnih tkivih razgrajujejo.
Zobno erozijo ob pretiranem, nepravilnem zauživanju in slabem čiščenju povzročajo živila, ki imajo pH nižji od 5,5. Nevtralna in alkalna hrana lahko izniči negativne učinke kislin.
| Vinski kis | 2 | Cheddar sir | 5.6 – 6.5 |
| Limonin sok | 2.00 – 2.60 | Fižol | 5.6 – 6.5 |
| Kola | 2.5 | Koruza | 5.9 – 6.5 |
| Slive | 2.8 – 3.4 | Riž | 6 – 6.7 |
| Kisle kumarice | 3.2 | Zelena | 6.5 |
| Grenivka | 3.3 | Beluši | 6 – 6.7 |
| Jagode | 3 – 3.90 | Avokado | 6.27 – 6.58 |
| Jabolko | 3.3 – 4 | Kravje mleko | 6.40 – 6.8 |
| Pomarančni sok | 3.8 | Kozje mleko | 6.48 |
| Med | 3.7 – 4.20 | Jajca | 6.58 |
| Marelice | 3.8 do 4.8 | Gobe | 6.00 – 6.70 |
| Bel kruh | 5 – 6.20 | Korenček | 5.88 – 6.40 |
| Cheddar sir | 5.9 | Sojino mleko | 7 |
Otrokove zobe lahko pred erozijo zaščitite tako, da malček po obroku zaužije živilo s čim višjim pH. Če otrok kisle pijače pije med obroki, je najbolje, da jih pije s slamico. Dobro jih je razredčiti z vodo in po zaužitju splakniti usta. Pakirani sadni sokovi so lahko posebej škodljivi, saj jih je veliko dodatno sladkanih. V tem primeru so zobje izpostavljeni tako sladkemu kot kislemu hkrati. Gazirana mineralna voda je zdrava v mnogih pogledih. Če se jo pije večkrat na dan, pa za zobe ni dobra, saj ima ogljikov dioksid kisel pH. Če jo pijete, je bolje naenkrat v večji količini, kot večkrat po malem. Škodljivi učinki gaziranih pijač na zobe se ob rednem zauživanju pokažejo šele čez leta.
Hrana za otroško malico
Za malico je torej najboljša hrana, ki ni ne kisla ne sladka. Sem sodijo kruh, mleko, jajce, avokado, korenček, brokoli, morski sadeži, artičoke, koruza, … Hrano z nizkim pH je najbolje jesti med glavnimi obroki, po katerih otrok umije zobe. A ne takoj po obroku, ker je takrat sklenina občutljiva. Pomaga lahko žvečenje žvečilnih gumijev, ki povzroči, da usta proizvedejo več sline, kar dvigne pH v ustih na višjo raven. Seveda morajo biti te brez dodanega sladkorja.
Živila, ki koristijo otroškim zobem
Ker je sklenina takoj po obroku zaradi delovanja kisline izjemno občutljiva, je najbolje z umivanjem zob počakati najmanj uro. Zato veliko zobozdravnikov priporoča umivanje zob pred zajtrkom, v primeru, da nimamo časa čakati, da mine ura. Čeprav kisla hrana povzroči zobno erozijo, imajo seveda pomaranče, jabolka, limone in kis veliko koristi za naše zdravje. Tudi za zobe in dlesni, saj tudi ti potrebujejo minerale in vitamine. Pomembna sta fluor in fosfor, ki ju najdemo v peteršilju, pšeničnih kalčkih in zeleni zelenjavi. C vitamin je pomemben za dlesni. Kalcija je veliko v brokoliju, rukoli, zeleni solati in belem fižolu, pomemben je za zdrave kosti čeljusti. Pomanjkanje železa, niacina in riboflavina lahko povzroči ranice sluznice.