Pred nekaj leti sem kot študentka delala v restavraciji na obrobju Ljubljane. Kuhinja je bila odprtega tipa, tako da so gostje videli, kaj kuhar dela, lahko so se z njim tudi pogovarjali. Mogoče so se kuharji navadili, da so vedno obkroženi z gosti in jih je zato prevzelo prepričanje, da morajo biti komunikativni in znati ljudi zabavati.
V isti restavraciji je prakso opravljal 16-letni fant tihe narave. Kuharji se niso ukvarjali s tem, da bi ga naučili novih jedi. Uporabili so ga pri pranju posode, čiščenju kuhinje in delanju solat. Precej jih je motil njegov mili karakter in enkrat mi je kuhar rekel: »Ta fant je moten, on ni psihično zdrav.« Bila sem začudena, saj se mi ni zdelo, da bi imel kakšne težave. Vprašala sem ga, po čem to sodi. Kuhar je odvrnil: »Dostikrat šprica šolo in gre potem v knjižnico.« Dejala sem, da veliko fantov njegovih let šprica šolo in da to ni neobičajno. »Ja, ampak normalni grejo kam s kolegi, se zabavajo, on pa hodi v knjižnico,« je nadaljeval kuhar. Pogovoru sta se pridružila še blagajničarka in šef gostilne in vsi trije so se strinjali s kuharjem, da je fant psihično moten, ker gre raje v knjižnico, kot da bi se družil s sošolci. Meni se je zdel fant prijeten, z dobrim okusom za glasbo. Vsako nedeljo je za svojo družino skuhal kaj novega. Je res tako narobe, če je otrok rad sam?
Ljudje stvari predalčkamo in tako je prišlo do tega, da se delimo na introvertirane in ekstrovertirane. Ljudje ustvarjamo modo in zato so na Kitajskem tihi in občutljivi ljudje spoštovani, pri nas pa bolj cenimo komunikativnost in zgovornost. Če ste prebrali uvodno zgodbo, lahko sklepate, da marsikdo misli, da je s tistimi, ki so radi veliko sami, nekaj narobe.
KDO SO INTROVERTIRANI?
Susan Cain, avtorica knjige Tihi: moč introvertiranih v svetu, ki ne neha govoriti, pravi, da introvertirane in ekstrovertirane ljudi ločimo po tem, kaj jih stimulira in napolni z energijo. Introvertirani ljudje se po tem, ko so dalj časa v družbi, počutijo izžete in se z energijo napolnijo v samoti. Ekstrovertirane ljudi pa energijsko napolnijo stimulativne situacije, kot so glasne zabave. Beseda introvertiranost izvira iz latinskega izraza in pomeni biti zazrt vase. Ni isto kot sramežljivost in ne pomeni, da se nekdo boji ljudi.
Študije so pokazale, da so introvertirani ljudje fizično bolj občutljivi kot ekstrovertirani. Pod vplivom stimulansov, kot sta zvok in emocije, se bolj potijo, kapljica limoninega soka na jeziku pa povzroči večje slinjenje. Ker introvertirani ljudje močneje reagirajo na stimulanse, jih potrebujejo manj in so z njimi hitreje preobremenjeni. Pri tovrstni obremenitvi se lahko um introvertiranega izključi, razmišljanje postane težko, lahkotni pogovori mučni, sproščenost nemogoča celo v družbi bližnjih prijateljev. Zato introvertirani pogosto iščejo trenutke tišine in miru.
VEČ SI LAHKO PREBERETE V JANUARSKI ŠTEVILKI REVIJE MAMA.
Ker se pogosto zgodi, da ne moremo vsega kar velja za ameriške otroke kar enostavno prenesti na naše, boste v članku lahko prebrali tudi kaj o vzgoji introventiranih otrok meni slovenski pedagog in predavatelj Marko Juhant. Nasvete in ugotovitve Susan Coin smo primerjali z Juhantovim in odkrili marsikaj zanimivega.