Asist. Lev Bregant, dr.med.spec.ped.
Prvi pregled kolkov
Pri običajnem pregledu pediater preveri položaj glavice stegnenice v kolčni čašici (acetabulumu). Najprej primerja dolžini obeh nog, ki naj bi bili seveda enako dolgi. Preveri, če sta gubi na ritki (med gluteusi in stegnom) simetrični, enako morata biti enaki dimeljski gubi. Asimetrični gubi najdemo tudi pri 10% normalnih kolkov! Nato kolka zavrti navzven in poskuša s prsti potisniti glavico stegnenice naprej. Če bi bil kolk izpahnjen (luksiran), bi s tem manevrom potisnil glavico nazaj v sklepno ponvico, pri tem pa bi začutil preskok. Včasih je klik tako glasen, da se ga sliši pri »žabici«. To je t. i. pozitiven Ortolanijev test ali znak. Drugi del kliničnega pregleda kolkov sestoji iz vrtenja kolkov na notri. Pri tem preiskovalec ob vrtenju kolkov navzpred in navznoter potiska stegni proti podlagi. Če je sklepna ponvica preplitva, bo glavica stegnenice skočila iz sklepa, prišlo bo do izpaha. Zaradi elastičnosti sklepnih tkiv se kolk po prenehanju pritiska sam vrne v srednjo lego, torej se sam reponira. Takšen izvid govori za izpahljiv (luksabilen) kolk oz. za pozitiven Palmenov ali Barlowov test. Izpahnjena ali izpahljiva sta lahko oba kolka ali le eden.
Je ultrazvočni pregled boljši od rentgenskega slikanja?
Vsekakor! Sta vsaj dve prednosti ultrazvočnega pregledovanja pred rentgenskim slikanjem. Prva in najvažnejša je, da je ultrazvočno pregledovanje tkiv neškodljivo, saj ni žarčenja, lahko ga ponavljamo po želji. Druga je, da je bolj občutljivo. Ob rojstvu je kolčni sklep skoraj v celoti iz hrustanca, ki je za rentgenski žarek neviden. Šele po rojstvu se hrustanec počasi spreminja v kost, ki zaustavi rentgenski žarek. Dovolj kalcija se v tkivo naloži šele po 3.–4. mesecu starosti, kar pa je lahko že prepozno za pravočasno ukrepanje pri prirojenih motnjah razvoja kolka.
Je potrebno ultrazvočni pregled ponavljati?
Praviloma velja, da izvida kolkov 1A obojestransko ni potrebno ponavljati!
Kako pogosto najdemo razvojno displazijo kolkov?
Izraz razvojna displazija kolkov (RDK) nadomešča nekdanjo oznako prirojen izpah kolkov. Po avtorju MacEwenu (Prirojen izpah kolka, Pediatr Rev 11: 229-252, 1990.) naj bi 1–5 % dojenčkov imelo izpahnjen ali izpahljiv kolk. Sedemdeset odstotkov izpahnjenih kolkov najdemo pri deklicah in 20 % jih je pri novorojenčkih, rojenih v medenični vstavi. Nekaterih od njih s prvim pregledom v porodnišnici in tudi z ultrazvočnimi presejalnimi metodami ne najdemo. Zato je nujno biti pozoren na stanje kolkov tudi pri kasnejših obiskih v posvetovalnici, vsaj do enega leta otrokove starosti.
Kateri so dejavniki tveganja za RDK?
Kot sem že omenil, je zelo pomembna družinska anamneza, t. j. pojav razvojne motnje kolkov pri kateremkoli krvnem sorodniku; prva nosečnost; istočasen nepravilen položaj stopal; nepravilen razvoj lobanje ali obraza; zelo velika porodna teža; pomanjkanje plodovnice in dolgotrajen razpok jajčnih ovojev.
Kako skrbimo za normalen razvoj kolkov?
Včasih smo v porodnišnici precej svetovali široko povijanje, vendar si vsi tega ne predstavljamo enako!
Pojdimo malo v zgodovino. Nekdaj so naše babice in dedke povijali »na štruco«. Dojenčki so bili tesno poviti po celem telesu in niso mogli niti »mrdniti« s katerimkoli udom. Pravijo, da so bili zato bolj mirni in niso imeli toliko kolik. V to močno dvomim! Ker naš lokomotorni aparat potrebuje za pravilen razvoj stalno gibanje, je bil tak način povijanja prav gotovo škodljiv. Takrat je bilo zelo veliko število ljudi z izpahnjenimi koliki, ki se jih je prepoznalo po gugajoči hoji, podobni hoji rac. Nato so zdravniki pričeli svetovali široko povijanje z dvema, celo s tremi plenicami. Kar je bilo spet napačno! Dojenčki so imeli kolke tako močno pokrčene in obrnjene navzven, da z njimi niso mogli gibati. Prihajalo je tudi do odmrtja glavice stegnenice, ker je bila prekinjena njena preskrba s krvjo. Sedaj svetujemo povijanje otroka tako, da ima kolke rahlo pokrčene in malo obrnjene navzven, obenem pa pri spontanem gibanju ni omejen. Kadar govorimo o poudarjenem širokem povijanju, mislimo na povijanje z eno pleničko za enkratno uporabo, preko katere povijemo še povijalno plenico ali »povijalko«. Kakorkoli povijamo dojenčka, mu moramo vedno pustiti možnost svobodnega gibanja!
Kako zdravimo RDK?
Ko s kliničnim in ultrazvočnim pregledom ugotovimo, da gre za razvojno displazijo kolkov, je potrebno zdravljenje. To naj bi v celoti vodil ortoped. V uporabi sta dve vrsti opornic, Pavlikove hlačke in Freyka opornice. Iz izkušenj lahko povem, da patološki izvidi takoj po rojstvu še ne pomenijo, da je z otrokovimi kolki kaj hudo narobe. Večinoma gre za nezrelost oziroma zaostajanje v dozorevanju. Tak otrok rabi natančen nadzor, ukrepe pa le redko.