Oploditev z zamrznjeno spermo samca iz divjine prvič uspela – skotil se je slonček
V dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn se je po 645 dneh brejosti samice Tonge včeraj skotil slonček. Gre za prvi primer slonjega mladička na svetu, ki je bil spočet s pomočjo umetne oploditve z zamrznjeno spermo slona iz divjine.
Za 28-letno samico Tongo, ki na Dunaju živi že od leta 1998, je to drugi mladiček. En dan stara samička s previdnimi koraki že sledi svoji mami in desetletni sestri Mongu ter vsake pol ure sesa mleko. Da se bodo lahko v miru navadili eden na drugega, bo družina še nekaj dni skrita pred očmi obiskovalcev. Medtem bo preko spletnega glasovanja potekala izbira slončkovega imena.
Za živalski vrt Schönbrunn je to četrti mladiček afriškega slona. Novi naraščaj je glede vzreje še posebna senzacija. »To je prvi slonji mladiček, ki je bil spočet s pomočjo umetne oploditve z globoko zamrznjeno spermo in s povsem novo tehniko. Njegov oče je samec iz divjine, in sicer iz južnoafriškega rezervata Phinda Private Game Reserve,« je povedala direktorica dunajskega živalskega vrta Dagmar Schratter. Da so veterinarji lahko pridobili spermo samca, so ga morali najprej uspavati, nato so mu z električnim spodbujanjem odvzeli seme.
Z uporabo zamrznjenega semena se živalski 
vrtovi izognejo tako logističnim težavam kot tudi visokim stroškom, saj se lahko zamrznjeno seme dlje časa hrani in uporabi ob najbolj primernem času. Prav tako se uporabi nov genetski material živali iz divjine, saj je razmnoževanje slonov v živalskih vrtovih zaradi majhnega števila plodnih samcev omejeno, zmanjšana pa je tudi genetska raznovrstnost.
V »Operaciji zamrznjeni Dumbo«, kot so postopek oploditve šaljivo poimenovali, so poleg dunajskega sodelovali še živalski vrtovi iz Berlina, Beauvala in Pittsburgha. Umetna oploditev slonov s svežim semenom sicer poteka že vse od leta 1998 in je bila prvič uspešna leto kasneje prav tako na Dunaju. Doslej sta bila znana samo dva primera oploditve z zamrznjenim semenom, vendar do skotitve živih mladičev takrat ni prišlo. Znanstveniki so prepričani, da bo ta revolucionarna metoda pripomogla k ohranjanju različnih ogroženih živalskih vrst.