Sesanje ni le način prehrane. Z načinom, hitrostjo in močjo sesanja dojenček pokaže, ali mu je kaj všeč ali ne. Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da so dojenčki močneje in hitreje sesali, ko so jim dali sladko mleko kot pa takrat, ko je imelo grenak priokus. Takrat so povsem prenehali sesati.
Takoj po rojstvu je sesanje refleksno, kasneje pa se dojenček zavestno odloča, kaj bo sesal in kdaj bo sesal.
Vsaj v prvi polovici prvega leta otrok lahko svojo lakoto poteši predvsem s sesanjem. Na to se pripravlja še pred rojstvom. Nekateri novorojenčki se celo rodijo z drobnimi mehurčki na dlaneh – posledicami močnega sesanja v maminem trebuhu.
Za uspešno sesanje in posledično uspešno dojenje je izjemno koristno, da otroka čim prej po rojstvu pristavimo k bradavici. Če bo začetek vsaj kolikor toliko uspešen, bo tudi kasneje dojenje teklo brez večjih težav.
Če novorojenčka že v prvih dneh navadimo na stekleničko, se lahko pojavijo velike težave pri dojenju. Način pitja je namreč pri steklenički popolnoma drugačen od dojenja. Ko otrok sesa pri mamici, mora široko odpreti usta, da vanje zajame celo bradavico in kolobar, pri steklenički pa v usta vzame le zgornji del dude.
Če novorojenčka od začetka izmenično hranimo po steklenički, občasno pa dojimo, bo zmeden, saj bo moral ob vsakem obroku znova ugotoviti, kako naj sesa.
Različni načini sesanja
Dojenček pozna dva različna načina sesanja – za hrano in za užitek.
Ko sesa, da bi se najedel, ima celo bradavico s kolobarjem v ustih, z jezikom pa dela gibe, podobne molži. Tako mleko dobesedno izmolze iz dojke tudi takrat, ko dojka ni dovolj polna, da bi mleko samo curljalo ven.
Sesanje za užitek pa otroka zadovolji in umiri. Takrat z jezikom predvsem liže bradavico oziroma predmet, ki ga sesa; sesanje je bolj podobno igri.
Razliko med tema dvema načinoma lahko opazite tudi sami. Otroku položite prst v usta, ko je lačen, potem pa še, ko je sit. S tem preprostim poskusom lahko hitro ugotovimo, kaj otrok v resnici potrebuje. In tudi to je eden njegovih načinov komunikacije z okoljem.
Ko sesanje ne bo več nujno za prehrano, bo otrok tako še vedno našel tolažbo, se pomiril in se celo sam uspaval. Zato je prav, da ga vsaj na začetku ne prikrajšamo za to veselje.