Jesensko «čiščenje« telesa
Marsikdo v poletnem času in med dopustom pozabi na zdravo prehrano, veliko je piknikov, mastne hrane, večernih zabav, koktejlov na plaži ipd. Ko se poletje približuje koncu, v naši prehranski svetovalnici pogosto slišimo vprašanje strank, «kako naj se očistijo«. Pri tem mislijo na vse škodljive snovi, ki so jih zaužile v zadnjem daljšem obdobju. Seveda do tovrstnega obnašanja lahko pride v katerem koli drugem letnem času, pogosto tudi med prazniki, lahko pa tudi v obdobju, ki časovno ni vezano na posamezno letno dogajanje.
Predvsem gre za izkušnjo prenajedanja in za prepričanje, da so «grešile«, kar posledično privede do občutka, da so se s tem «umazale«. Ko uspemo definirati, točno katero prehransko vedenje je pripeljalo do tega občutka, lahko tudi pomagamo pri spreminjanju navad in dejanskemu izboljšanju počutja, zadovoljstva in posledično zdravja.
Seveda so obredna prenajedanja v naši kulturi pogosta, zlasti v prazničnih časih, ko v kratkem času zaužijemo zelo veliko količino hrane, ki je pri tem pogosto tudi zelo mastna, močno škrobnata in sladka. Zraven gredo pogosto tudi večje količine sladkanih ali alkoholnih pijač. V besednjaku transakcijske analize bi rekli, da se po takšnem obroku ali nekaj obrokih oglasi naš «notranji starš«, ki začne hudo kritizirati naše ravnanje, kar v našem «notranjem otroku« vzbudi občutek krivde in umazanosti. Kot odgovor na te občutke se nato poskušamo «očistiti«… In kje je tu naš razum?
Pa dajmo najprej pogledati, ali je naše telo dejansko umazano in zapacano do te mere, da potrebujemo generalno čiščenje? Ne!
Naše telo ni ne umazano ne zapacano, da bi potrebovalo kakršno koli dodatno čiščenje. Telo ima vgrajene učinkovite sisteme za t. i. detoksifikacijo, samo izvrže tujke, toksine in druge snovi, ki v telesu nimajo kaj koristnega početi, če le niso bistveno prekomerni. Prav tako pa ni tiste «čistilne« aktivnosti ali pripomočka, ki bi na hitro «očistil« telo od posledic kajenja, nezdravega načina življenja, dolgotrajnega uživanja neprimerne hrane, alkohola ali drugih toksičnih snovi. Seveda se ob takem načinu življenja počutimo slabše, kar pa nam pove tudi naš videz.
Ena od osnovnih funkcij našega organizma je namreč funkcija samoočiščenja. A pri tem, zaradi našega dobrega počutja in zadovoljstva, nikar ne nastavljajmo svojemu telesu dodatnih pasti in nepremostljivih ovir. Nikotin in alkohol, preveč hrane, zelo mastna in sladkana hrana povzročajo namreč prav to.
Vsekakor priporočamo, da, če veste, da ste se v zadnjem obdobju prenajedali, nekaj dni omogočite telesu, da se «spočije« in hitreje obnovi. Pijte dovolj vode in nesladkanih čajev, drugim pijačam in tudi kavi pa se raje izogibajte. Prvih nekaj dni naj hrana temelji na sveži zelenjavi in juhah brez prikuh. Zaužijte le manjše količine hrane z ogljikovimi hidrati, da jih bo organizem sposoben hitro presnoviti.
Naše zdravje in dobro počutje se vidi na nas. «Lepota izvira od znotraj« ni samo prazna fraza, ki je bila nemalokrat zlorabljena s strani ponudnikov kozmetičnih in drugih «de-toksifikacijskih« storitev z namenom trženja svojih bolj ali manj učinkovitih storitev. Lepota, zdravje in dobro počutje se namreč v resnici vidijo na našem telesu, obrazu, koži, laseh, nohtih, očeh. Prav resnično se naše notranje zdravje in blagostanje poznata navzven. In dejansko je zdravje lepota.
Ta notranja lepota in zdravje se začneta z zdravimi izbirami pri prehranjevanju, življenjskem slogu, izogibanju škodljivim razvadam, umirjanju, življenju v skladu s svojimi načeli in harmoniji s seboj in drugimi.
Jeseni imamo zares bogato izbiro sadov narave, s katerimi bomo podprli organizem, da bo učinkovito izvajal procese samoočiščevanja in bodo vse naše potrebe po hranilih ustrezno zadovoljene.
Začnemo pri sadju in zelenjavi, ki naj bosta glavni del vsakega obroka. Letos imamo dobro letino jabolk in hrušk, slive so bogato obrodile, jeseni čim pogosteje izberimo zelje, pohvalimo pa tudi buče, ki so velike, kot že desetletja ne, ter bučke in kumare. No, za nekaj je pa ves ta dež tudi bil koristen.
In če se malo bolj osredotočimo na buče, uporabimo jih lahko praktično povsod, sveže ali obdelane, za solato, na žaru, kot prilogo ali glavno jed, namesto testenin, pečene v pečici ali kot glavno sestavino zavitkov in pit, torej praktično pri vsakem obroku. Vsebujejo veliko vlaknin, kar nam daje dober občutek polnosti, vitaminov A in C (hitreje, kot jih zaužijemo, in manj, ko jih obdelujemo, večje količine vitaminov dobimo), tiamina, niacina, fosforja in bakra. Vsebujejo tudi nekaj beljakovin.
Posebej je potrebno izpostaviti tudi buče Hokaido, ki so jih polna polja na severovzhodni Sloveniji. Pripravimo jih lahko na tisoč in en način, v juhah, pečene v pečici, v zavitkih, kruhu, sladicah, glavnih jedeh, prikuhah, prilogah, kot «pire« in so izjemno dober vir vitamina A, vitamina C, riboflavina, kalcija in železa.
In če sedaj odgovorimo na vprašanje, kaj so razumne odločitve, je odgovor naslednji: vsakodnevna zmernost, uravnoteženost in zdrava izbira pri prehrani, aktivnostih in odnosih. Vse to vodi v zdravje, ki izžareva iz nas.
Za naše dobro počutje, zdravje in zdrav izgled ter razstrupljanje je zelo pomembno, da se vsakokrat pri izbiri prehrane, aktivnosti, življenjskega sloga in medosebnih odnosov vprašamo, ali z neko izbiro svojemu organizmu pomagamo ali mu škodimo. Vsakič znova: «Ali je to dobro zame? Bom s tem naredil-a dobro zase in svoje bližnje?«
Če je odgovor DA, se bo vrsta dobrih izbir in kakovostnih odločitev videla na nas. Posledično se bomo tudi počutili mnogo bolje, sveže in zadovoljno.
Pa še en zanimiv recept, ki ga delimo z vami; nekoliko drugačen, a zelo zdrav obrok:
Za pogačo z bučo najprej zmešamo bučno olje, sveži sir in kislo smetano. Čebulo drobno nasekljamo.
Na pekač, prekrit s papirjem za peko, položimo testo za pogačo in ga na tenko premažemo s kremo. Na kremo porazdelimo čebulo in koščke buče, nato pa še pršut in na kocke nasekljane kroglice mocarele. Testo naj bo pripravljeno iz pirine, ajdove ali druge polnozrnate moke z zelo majhnim deležem dodane maščobe, pa še ta naj v glavnem izvira iz bučnega, repičinega ali olivnega olja. Mlajše kuharice rade uporabijo kokosovo olje.
Flambirano pogačo z bučo začinimo s poprom in soljo ter posipamo z rožmarinom (ali zelišči po izbiri). Pečemo približno 15 minut v predhodno ogreti pečici na 210° C.
Dober tek!
Avtorica: Mirjana Franković, ustanoviteljica Valeo lifestyle institute