Poleg spolnih bolezni, ki so širše znane, obstajajo tudi bolezni, o katerih širša javnost ni dovolj seznanjena in je zato nanje premalo pozorna. Ena takih je Chlamydialni infekt, ki lahko pusti posledice na drugih telesnih organih in če se pojavi v nosečnosti tudi na otroku.
Kaj je Chlamydia trachomatis?
Je patogena klica, ki ima nekatere lastnosti bakterij, saj je občutljiva na nekatere antibiotike, in nekatere lastnosti virusov, saj mora živeti v celici, da se lahko razmnožuje. Kot povzročitelj bolezni je znana že več deset let in povzroča razne bolezni, kot so slepota (trahom), pljučnica in okvare mehkih tkiv.
Kako se prenaša?
Samo z direktnim kontaktom in ker govorimo o genitalnih boleznih se torej prenaša le pri nezaščitenem spolnem odnosu in med porodom.
Znaki bolezni?
Takoj po okužbi s Chlamydio ni tipične slike bolezni, kot so vročina, izcedek iz spolovil, bolečina. Pomembne postanejo šele posledice dalj časa prisotne okužbe, ker v genitalijah nastajajo večje ali manjše brazgotine, ki povzročajo bolečine, znake vnetja mehurja, neplodnost, boleč izliv semena, bolečine v prostati in obmodku ter izcedek iz nožnice.
Kdaj postavimo sum na bolezen?
Kadar se posamezen bolnik ali par javi svojemu zdravniku s težavami, ki jih lahko pripišemo posledicam prisotnosti Chlamydiae. V večini primerov so to težave, ki so podobne vnetju mehurja in so običajni laboratorijski izvidi urina normalni, zmanjšana plodnost, pekoče uriniranje po prebolenem gonokoknem vnetju, nepojasnjeni izcedki iz nožnice spremljani z bolečimi spolnimi odnosi in bolečimi menstruacijami.
Kako jo dokažemo?
Zelo zanesljiva metoda je dokaz Chlamydiae v razmazu celic bolnega organa. Večinoma jemljemo brise iz materničnega ustja, sečevoda šene in moža, očesa, danke in redkeje iz drugih vzorcev. Z vatirano paličico obrišemo tkivo in s tem brisom poberemo površinske celice. Če je v njih prisotna Chlamydia, jo s posebno tehniko obarvamo in vidimo pod miktoskopom. Druge metode se zaradi stroškov ali nezanesljivosti le redko uporabljajo. Vedno pregledamo oba (ali več) partnerja, ker se s tem zanesljivost preiskave bistveno poveča in ker lahko ob pregledu razložimo posameznemu paru vse dileme, ki so se pojavile. Po končanem zdravljenju je vedno potrebna kontrola ponovno pri obeh (vseh) spolnih partnerjih.
Kako jo zdravimo?
Chlamydia je za razliko od virusov občutljiva na nekatere antibiotike in študije so pokazale, da so najbolj uspešni samo trije znani antibiotiki, če so jemani pravilno in dovolj časa. Se pa občasno – odvisno od posameznega primera – uporabi tudi nekatere druge antibiotike. Za uspeh zdravljenja je obvezno, da zdravila jemljeta oba (vsi) spolna partnerja istočasno in da se v času zdravljenja izogibata spolnim odnosom, ali pa jih imata le z uporabo kondoma, da se infekt ne prenaša. Kadar zdravljenje z enim antibiotikom ni bilo uspešno (in to se na žalost tudi dogaja), se po opravljeni kontroli nadaljuje z drugim in po potrebi celo s tretjim. Res je, da večina znakov bolezni hitro mine, vendar je potrebno opraviti kontrolni bris, da se prepričamo o uspešnem zdravljenju, sicer se težave čez čas ponovijo.
Ali je infekt s Chlamydio dokaz varanja?
Ne! Chlamydia je lahko dolga leta prisotna v genitalijah in ne dela nobene škode. Šele po dolgem času se razvijejo znaki bolezni in ugotovi njena prisotnost. Torej je ostala bolniku ali bolnici kot spomin na neko davno ljubezen brez kondoma. Torej pri zvestem paru infekt ni povezan z varanjem v tej zvezi. Je pa povsem razumljivo tak infekt lahko tudi posledica sedanjega načina življenja.
Kako pogost je infekt?
Ocenjujemo, da je Chlamydia prisotna pri 20 % žensk in 25 % moških.
Možni zapleti!
Kadar se pri porodu na poti skozi nožnico inficira novorojenček, se tak infekt pokaže kot vnetje oči ali pa – na srečo bistveno redkeje – kot pljučnica. Tak infekt lahko preprečimo, če je prisotnost Chlamydiae pri materi znana že pred porodom, kar pomeni, da bi vse nosečnice morale opraviti tovrstno preiskavo, za kar pa naš zavarovalniški sistem nima denarja. V večini primerov na tak infekt v porodnišnicah hitro posumijo, ga dokažejo in začnejo ustrezno zdraviti. Do druge hujše komplikacije pa pride, kadar je infekt zelo hud (se ponavlja, splošno zmanjšana odpornost, jemanje mamil, alkoholizem, prisotnost druge bolezni,…) in se v telesu tvorijo protitelesa zoper Chlamydio, le-ta pa lahko okvarijo sklepe, srce, ledvice,… podobno kot revmatizem. Sicer pa so komplikacije tudi vse brazgotine, ki jih infekt pusti na genitalijah in medsebojnem zaupanju in se kažejo v zmanjšani plodnosti, večjih ali manjših bolečinah, izcedkih in razvezah.
Janislav Ravnikar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva