Ultrazvok v nosečnosti
Nosečnicam si pred dobrimi 50-imi leti ni bilo potrebno beliti glave, ali je ultrazvok med nosečnostjo res potreben in varen. Ultrazvok se je namreč v medicini pričel uporabljati šele po letu 1940. Od začetka uporabe UZ do danes pa so se rodile številne dileme glede potrebnosti in varnosti UZ med nosečnostjo. Kaj lahko storimo, da se morebitnim težavam, povezanim z UZ, izognemo ali pa jih vsaj omilimo?
Kaj je ultrazvok?
Ultrazvok (UZ) je zvok s frekvenco valovanja, ki se razprostira nad našim slišnim območjem (nad 20 kHz). Človek namreč sliši zvok med 16 in 20 kHz. Psi, delfini, kiti in netopirji npr. slišijo še višje frekvence od človeka, zato lahko do neke mere slišijo tudi UZ. Potresi npr. imajo frekvenco valovanja nižjo od spodnje slišne meje človeka, zato jih prav tako ne slišimo.
UZ so sprva uporabljali v vojne namene, saj so s sonorji že leta 1914 odkrivali podmornice. Tehnologija se je razvijala in UZ se je leta 1940 začel uporabljati tudi v medicini. Tako se danes UZ v medicini uporablja v terapevtske in diagnostične namene. Razlika, ali bo deloval terapevtsko (razbijal ledvične kamne, uničeval rakave celice, sproščal izločanje histamina, grel tkivo,…) ali diagnostično, pa je med drugim tudi v njegovi frekvenci oz. moči delovanja. Tako se za diagnostiko, kjer s pomočjo odbojnih valov od tkiv ustvarjamo na ekranu sliko pregledovanega tkiva, uporabljajo frekvence od 1 do 18 ali 30 MHz, za terapijo denimo rakavih celic pa frekvence med 250 do 2000 kHz.
Kako UZ vpliva na snov, skozi katero potuje?
Lažje si predstavljamo, da na snovi nedvomno vpliva tudi zvok, ki ga ne slišimo, če si pogledamo, kako na snovi vpliva zvok, ki ga slišimo. Zamislimo si torej, da nekdo v prostoru igra kitaro. Zvok, ki ga proizvajajo strune na kitari, se širi v prostor. Če bi v rokah držali napihnjen balon, bi ob trenutku, ko zvok zadene balon, začutili, kako le-ta zavibrira. Zvok namreč, ko potuje skozi snov, ustvarja v tej snovi nihanje. Ste že kdaj slišali, da lahko z zvokom ustvarimo takšno nihanje (resonanco) snovi, da se celo most poruši?
Potres npr. je tudi zvok, ki ga ne slišimo, pa vendar ga močno začutimo, ko zanihajo tla pod našimi nogami. Zvok nam slišne ali neslišne frekvence ima nedvomno vpliv na snovi in torej tudi na naše celice ali tkiva. Za UZ (seveda odvisno od uporabljene frekvence, …) je npr. znano, da v snovi, skozi katero potuje, ustvarja spremembo gostote, segrevanje (in s tem kavitacijo- luknjice), koagulacijo, pospeševanje kemijskih procesov, … in celo smrt nekaterih mikroorganizmov.
Kako UZ vpliva na otroka?
Čeprav nas konvencionalna medicina miri, da je uporaba UZ v nosečnosti neškodljiva tako za nosečnico, kot otročka, pa mnoge študije od uporabe UZ naprej vlivajo dvom v to trditev. Že dejstvo, da študije o varnosti UZ za nosečnice in otroka niso bile nikoli narejene, zbuja vprašanje − kako pa potem vemo, da je takšen UZ res varen?
Z diagnostičnim UZ seveda lahko jasneje spremljamo dogajanje v trebuhu, kadar je nosečnost rizična in po potrebi ukrepamo hitreje, kakor brez njega. Pa vendar, ali je res potrebno in varno, da prav vsaka nosečnica, čeprav njena nosečnost poteka brez problemov, prejme 2, 4 ali celo več UZ pregledov do poroda? Je res potrebno in varno, da s 3D ali 4D UZ pridobimo prve fotografije otrokovega obraza, še preden se je ta sploh rodil? Vse več ozaveščenih strokovnjakov namreč nosečnicam svetuje, naj se o riziku diagnostičnih testov, preden jih sprejmejo, dodobra seznanijo.
Ali ste vedeli, da naj bi otrok v maternici slišal UZ kot vlak v podzemni?
Plodna voda, v kateri plava otrok, naj bi bila odličen oddajnik zvočne energije, zato nekateri raziskovalci menijo, da lahko UZ v maternici povzroči nastanek močnega zvoka, ki ga otrok sliši kot zvok vlaka v podzemni (What doctors dont tell you, Lynne McTaggart). Kako tako močan zvok dolgoročno vpliva na razvijajočega se otroka, pa nam za enkrat še ni poznano.
Ali ste vedeli, da je UZ na brejih miškah povzročil možganske poškodbe?
Nov poskus, opravljen na Univerzi Yale pod vodstvom dr. P. Rakica na 335 brejih miškah, objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences , nakazuje na to, da bi UZ lahko predstavljal grožnjo razvijajočim se možganom otroka v maternici. Namreč po 30 minutni izpostavljenosti brejih mišk UZ so plodovi mišk utrpeli majhne, a zaznavne poškodbe na možganih. UZ je v fazi razvoja možganov, ko nevroni potujejo na svoje končno mesto, povzročil motnje, tako da so nevroni potovali na napačna mesta v možganih, s čimer so bile možganske funkcije trajno okvarjene.
Ker je znano, da takšne poškodbe (tudi zaradi npr. alkohola, …) lahko povzročajo vedenjske motnje novorojencev, kot so med drugim disleksija, motnje branja in celo avtizem, bodo raziskovalci v prihodnosti raziskali, ali se podobne nepravilnosti ob UZ pojavljajo tudi na možganih opic, ki so bolj podobni človeški vrsti, da bi lahko natančneje ocenili tveganje UZ za otroka.
Sicer raziskovalci kljub ugotovitvam ne odsvetujejo nosečnicam UZ iz medicinskih razlogov. Ne svetujejo pa uporabe UZ, ki ni v medicinske namene, kot je npr. 3D ali 4D UZ zgolj zaradi fotografije otroka. Verjetno podobno velja tudi za vse nepotrebne UZ preglede.
Ali ste vedeli, da je gel ob UZ lahko potencialno gojišče nevarnih bakterij?
Nedavno odkritje je tudi potencialna nevarnost, da se z UZ pregledom lahko okužimo z nevarnimi bakterijami, skritimi v gelu, ki se uporablja za izvajanje UZ diagnostike. Okužba npr. z bakterijo Pseudomonas aeruginoza, ki v gelu najde ugodno gojišče,
je npr. za imunsko šibke ljudi lahko problematična ali celo usodna. Da bi se zmanjšala tveganja za okužbe, prenesene prek gela, so leta 2012 postavili celo smernice o pravilni rabi gela ob UZ ( Infections Associated With Use of Ultrasound Transmission Gel Proposed Guidelines to Minimize Risk; Susan C. Oleszkowicz, MPH, et al).
Kaj lahko storimo?
Namesto čakanja, da stroka enoznačno poda jasen »da ali ne« ultrazvoku v nosečnosti, lahko sami, da se izognemo možnim posledicam UZ, storimo naslednje:
Čim širše se seznanimo s prednostmi in tveganji glede UZ. Izberimo ginekološko prakso, kjer so naklonjeni celostni obravnavi nosečnice in otroka. Veliko nosečnic se npr. odloči za nosečnici in otroku prijaznejše spremljanje nosečnosti in porod v tujini. Ne sprejmite dodatnih UZ testiranj, če res niso nujna. Ne bodite neučakani, čeprav bi radi videli otrokov obraz, še preden se rodi, in ne pristanite na nepotrebno slikanje otroka s 3D ali 4D UZ. Izogibajte se daljšim UZ pregledom. Prosite, da se ob UZ pregledu uporabljajo le sterilni geli za enkratno uporabo, posebej še, če ste šibkega zdravja, v nasprotnem primeru imejte s seboj razkužilo in si mesto stika kože z gelom po UZ diagnostiki razkužite.
Poskrbite, da z zdravim načinom življenja med nosečnostjo zmanjšate tveganja za nastanek motenj, kot so disleksija, motnje branja, … in avtizem pri otroku. Veliko za preprečevanje takšnih zapletov, ki jih potencialno lahko povzroča tudi UZ, naredite že, če poskrbite, da bo otrok od rojstva naprej izgradil funkcionalno črevesno floro in močan imunski sitem. Namreč po izkušnjah nevrologinje dr. Campbell-McBride je tudi od stanja črevesne flore in imunskega sistema otroka od rojstva naprej odvisno, ali bo otrok imel težave z disleksijo, motnjami branja, hiperaktivnostjo, … in celo avtizmom.
Tekst: Adriana Dolinar