shutterstock_132600665Bodimo realni, odgovor je: »Ne gre.« Želim si in upam, da je staršev, ki si zastavljajo takšno vprašanje, malo. Če pa se najdete med njimi, premislite o svojih dejanjih in o tem, če vam morda pretirano obdarovanje predstavlja statusni simbol. V preteklosti je bilo prejeti darilo privilegij za nek vložen trud in ne samoumevna pravica. Danes ob praznovanju rojstnega dne ali novoletnih praznikov darila pričakujemo in zlasti pri otrocih opažamo, da so v primeru neobdarovanja razočarani.

 

Kako otroku dati vse, …

Starši, ki želijo otroku dati vse, si kopljejo velikansko jamo težav. Nekateri enačijo »dati in omogoči otroku vse, kar si zaželi« z lastno uspešnostjo izkazovanja ljubezni in dobrega, skrbnega starševstva. Pogosto pa se za tem skriva nemoč starša reči »ne« in se ob tem ne počutiti grozno. Namesto spoprijemanja z otrokovim negodovanjem ob prepovedi se takšnim konfliktov rajši vnaprej izognejo. Zakaj otroku ni dobro dati vsega? Mogoče bo v življenju imel možnost dobiti veliko, zagotovo pa ne vsega. Ob prvi izkušnji neuspeha, ne-pridobitve želenega, bo otrok, ki so mu dotlej v vsem ugodili, zašel v krizo in ker bo brez izkušenj, kako ravnati in se odzivati, ko nečesa ne dobimo, s čimer bo njegova samopodoba močno prizadeta, doživel o hud duševni zlom. Ste morda vi v svojem otroštvu dobili vse, kar ste si želeli? Dobite danes vse? Pomembno je, da prepoznamo, kaj otrok v nekem razvojnem obdobju potrebuje, ter mu to nudimo. Otroci potrebujejo predvsem naš čas (pa še tega ne vsega), oseben in pristen stik, navezo, trajen odnos, občutek varnosti, pripadnosti in sprejetosti, tudi če so lumpiji. Za to ne potrebujemo velikih darilnih škatel. Na žalost pa smo vsi žrtve potrošniške družbe, ki nam vsiljuje prepričanje, da so za občutek zadovoljstva in sreče nujno prisotne materialne dobrine. V nakupovalni mrzlici in poplavi podobnih si igrač postanemo neosebni in materialistični kupci za pridobitev naklonjenosti oseb, ki jih imamo radi.

 

… a ne preveč?

Kdaj je daril preveč? Vedno, kadar jih otroci izsilijo. Če otroku kupimo darilo, da se izognemo sramu ob izbruhu trme na javnem mestu, smo kupili darilo, ki gre v košaro »preveč«. Tudi kadar kupimo otroku darilo za nagrado, ker je storil nekaj, kar je za njegovo starost samoumevno, bi moralo romati v košaro »preveč«. Če otroka podkupujemo z nagradami, mu sporočamo, da mu ne zaupamo povsem in ne verjamemo vanj, da je sposoben nekaj storiti povsem samostojno. To pa zagotovo ne gradi pozitivne samopodobe, prej odvisnost od odraslega. Darilo za nagrado je primerno, če se otrok trudi dlje časa za nek svoj cilj, ki mu ga uspe doseči. Darilo je takrat praznovanje uspeha.

 

Koliko daril naj letos dobi vaš otrok?

Med televizijskimi oglasi sem zasledila, da ne obstajajo le trije Dobri možje, pač pa štirje – tega zadnjega si je seveda izmislil slovenski proizvajalec, ki računa na še kakšnega kupca več. Olajšamo otrokom zmedo in nekaterim tudi strah ob prisotnosti toliko različnih likov. Z družinskimi člani, babicami, dedki, tetami in strici se dogovorimo, kateri lik bo otroka obiskal, kdaj in kako. Predvsem pa naj pred količino daril prednjačita uporabnost in kakovost le-teh. Včasih je tudi bolje, da otrok dobi eno »večje in boljše« darilo, namesto deseterico manjših drobnarij, na katerih se bo večino časa nabiral prah ali pa se bodo takoj zlomila.

 

Kakšno je primerno darilo za vašega otroka?

Otrokovih želja ne gre povsem zanemariti. Seveda jim prisluhnemo in presodimo njihova pričakovanja, izzive, ki jih darilo ponuja otroku, koliko bo spodbujalo otrokovo raziskovanje, ustvarjalnost, domišljijo, kakšna sta njegova uporabna vrednost, namen, kaj želimo z darilom sporočiti ali doseči pri otroku in kaj bo otrok z darilom pridobil.

 

»Če otroku ne zavijem igrače, ne bo razumel, da je prejel darilo.«

Vprašajte se, kaj imate raje oz. kaj vam več pomeni: da je vaš mož za vikend prost, si vzame čas za vas in z njim preživite sproščen večer ali da je za vikende odsoten in se vam oddolži z unikatnim prstanom. Z materialnimi dobrinami lahko tudi pri otroku kupujemo njegovo ljubezen, ker imamo občutek krivde, da mu nudimo premalo pozornosti. Včasih je vzeti si čas, se usesti z otrokom na tla in se igrati, kar si otrok sam izbere in tako kot si otrok sam zamisli, najlepše darilo, ki ga otroku lahko podarimo. Tega sicer ne more pokazati obiskom, kot lahko to stori z novo igračo. Prav tako bo težje ubesedil veselje in srečo ob tem, da z njim preživite svoj čas, kot navdušenje nad igračo, a vaš čas je investicija – ne le v trenutno zadovoljstvo, pač pa tudi v kakovost vašega odnosa z otrokom.

 

Otrok dobiva darila. Pa razume dogodek obdarovanja?

Otrok dobiva darila ob različnih priložnostih. Nekatere so povezane s tradicijo in kulturo, v kateri živimo, kot npr. rojstni dan, krst, prihod Dobrih mož. Vemo pa, da otroci dobijo darila tudi ob neprimernih priložnostih. Naj darilo in dogodek obdarovanja ohranita posebno mesto v družinskem dogajanju, naj vas ne premami, da z darili manipulativno vzgajate, da darila postanejo nagrade ali sredstvo, da se izognete konfliktnim situacijam. Otrokom najlažje predstavimo namen obdarovanja s svojim zgledom, kasneje se o družinski filozofiji obdarovanja tudi pogovarjamo. Naj otroci vedo, zakaj se obdarujemo, zakaj so dobili darilo in ne pozabite, da izrečene besede ob obdarovanju pričarajo še posebno noto in težo. Zato je najboljše darilo osebno darilo. Kadar podarimo darilo, ki temelji na tem, kakšna oseba je, in ne le, kaj si ta želi, pokažemo, da osebo poznamo, jo spoštujemo, sprejemamo takšno, kot je, in to je tisto, kar se prejemnika darila najbolj dotakne in po tem si darilo zapomnimo.

 

Kriza in obdarovanje

Darila ni potrebno nujno kupiti in zato tudi v času ekonomske krize, v kateri se nahajamo, lahko ohranimo tradicijo obdarovanja. Darilo domače izdelave je unikatno in je zato še bolj osebno. Potrebno je le nekaj domišljije in ustvarjalnosti, npr. doma izdelamo okrasek za na smrekico, domače piškote, sešijemo šal ali odejico za na kavč, podarimo staro fotografijo, ki spomni na »tiste dobre čase« … Prav v času družbenih kriz z ohranjanjem drobnih pozornosti pomagamo tistim, ki se jih je kriza najbolj dotaknila, da ohranjajo smisel življenja, prebijejo samoto, se počutijo nepozabljeni …

Skupaj z otrokom se lahko odločite tudi za družbeno odgovorno darilce, s katerim kupite že vnaprej predlagano družbeno koristno dejanje, ali še bolje, denar, ki bi ga namenili darilom, kar sami porabite za lastno humanitarno gesto. Nekaj idej za to: nekoga, ki si tega ne more privoščiti, povabite na izlet, mu podarite tečaj, letno naročnino na revijo ali članarino za knjižnico, nahranite potepuškega psa ali mačka …

Nasvet o tem, da se z okrasitvijo doma, izdelavo voščilnic in daril, s peko piškotov in družabnimi večeri na praznike pripravljamo skupaj, je zagotovo že izpet. V duhu že napisanega otroku lahko podarite »vaše kupone«, ki jih lahko »unovči« po želji. Gre za nematerialno darilo, za katerega ne potrebujete drugega kot čas: kupon za nočno kepanje, kupon za spanje v spalkah na plaži, kupon za nočni sprehod s svetilkami, kupon za »eno dopoldne v očkovi službi«, kupon za kino in kokice, kupon za »McDonald’s« (če seveda ni to tedenska praksa), kupon za sobotno poležavanje na kavču pred televizorjem, kupon za … Vi poznate svojega otroka in najbolje veste, ob kateri priložnosti se mu poleg igrač še zasvetijo oči.

Naj vam za konec povem še našo družinsko izkušnjo glede obdarovanja. Ker je bil starejši sin v decembrskem obdobju strašansko uporniški, večino časa smo nanj samo kričali, »ne« in »ne« ni nič zalegel, sem uporabila še zadnje orožje in mu rekla, da ga Dedek Mraz opazuje in da za tako porednega fanta zagotovo ne bo prinesel darila. Seveda to ni nič zaleglo, zato sem morala grožnjo izpolniti, misleč, da se ga bo to le dotaknilo. Pod smrekico sem postavila le pismo Dedka Mraza, v katerem je razložil, zakaj mu letos ni namenil darila. Da takšna kazen ni bila vzgojna, sem ugotovila takoj ob njegovem komentarju prebranega pisma. Odgovoril je namreč, da je zelo vesel, da mu je vsaj pisal, saj niti tega ni pričakoval.