Ženske, ki rodijo vaginalno, imajo več težav z uhajanjem urina od tistih, ki rodijo z načrtovanim carskim rezom pred začetkom poroda. A carski rez še zdaleč ne prepreči urinske inkontinence v vseh primerih. Dejavniki tveganja za urinsko inkontinenco po porodu so tudi težek otrok, dolg porod (predvsem dolga druga porodna doba) in operativno dokončanje vaginalnega poroda. Pomembno več inkontinence za urin po porodu imajo tudi debele ženske in kadilke.
Mišice medeničnega dna nudijo podporo sečnemu mehurju in sečnici ter tako preprečijo, da bi urin ob povišanju pritiska v trebuhu nehote uhajal. Raztezanje in poškodba medeničnega dna med nosečnostjo in/ali porodom lahko povzroči uhajanje urina, predvsem ob napenjanju, kašljanju in kihanju (t. i. stresna urinska inkontinenca). Tovrstna inkontinenca je zelo pogosta med nosečnostjo in pri veliko ženskah težave vztrajajo tudi po porodu.
Poleg inkontinence za urin je po porodu razmeroma pogosta tudi inkontinenca za blato in pline. Po nekaterih podatkih naj bi imelo tovrstne težave kar 25 % žensk po porodu. Inkontinenca za blato je prav tako kot tista za urin posledica raztezanja medeničnega dna med nosečnostjo in porodom. Pomemben dejavnik pa je tudi poškodba mišice zapiralke zadnjika, do katere lahko pride med vaginalnim porodom. Slednjih poškodb je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami razmeroma malo in se pojavijo v manj kot pol odstotka porodov (na Norveškem na primer v 5 %). Podobno kot inkontinenco za urin lahko tudi inkontinenco za blato do neke mere prepreči carski rez pred začetkom poroda. Vendar ta tudi v tem primeru ni zagotovilo, da se ne bodo pojavile težave. Raziskave so celo pokazale, da je pogostnost inkontinence za blato pri ženskah, starih 50 let in več, enaka v skupinah žensk po carskem rezu in po vaginalnem porodu.
Kako dolgo bodo težave z inkontinenco za urin in blato po porodu vztrajale, je zelo težko napovedovati. V večini primerov izzvenijo v nekaj dneh. Pri nekaterih ženskah vztrajajo tedne, redko pa mesece ali še dlje. Redno in pravilno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglovih vaj) lahko težave z inkontinenco skrajša in olajša. Če kljub pogostemu izvajanju teh vaj vztrajajo več mesecev, se posvetujte s svojim ginekologom. Ta vas bo verjetno napotil k fizioterapevtu. V zelo redkih primerih je potrebna tudi kirurška oskrba.