Ko je na platna prišel prvi film o Harryju Potterju, se je razmahnilo zanimanje za čarovnije, nenavadne živali in še marsikaj. In mladi čarovniški vajenec je dosegel tudi to, da otroci, ki morajo nositi očala, niso več tarča posmeha, kot se je doslej to vse prepogosto dogajalo.
Res je, Harry Potter je naredil skoraj čudež. Kakor se za čarovnika skoraj spodobi. Preden je vstopil v svet otroške domišljije, so otroci z očali neizogibno morali vsaj občasno poslušati zbadljive pripombe vrstnikov. Očala so bila nujno zlo, ne pa sicer nujen, a prikupen modni dodatek.
Če smo čisto pošteni, nošenje očal ni nič groznega. Ne ogroža življenja in ne boli. Res mora otrok že precej zgodaj prevzeti določeno mero odgovornosti, da pazi na očala, jih ne pozablja, skrbi, da se ne poškodujejo, a vse to je del normalnega življenja. Kar pri očalih najbolj boli, je odnos drugih, ki znajo biti včasih zelo kruti do vseh, ki celo za malenkost odstopajo od skupine.
Na srečo je tolerantnost tudi na tem področju zelo zrasla. Poleg tega pa je dandanes na razpolago toliko čudovitih in zanimivih okvirov, da izbira pravega lahko postane pravo modno popotovanje.
Poskrbimo, da se otrokove oči ne bodo preveč utrujale – omejimo gledanje televizije in igranje na računalniku. Prostor, kjer otrok bere ali se igra, mora biti vedno dobro osvetljen.
Očala so postala celo moderna. Nosijo jih filmske in glasbene zvezde, domače in tuje (pozitivno vplivajo tudi glede nošenja ortodontskih aparatov). Skoraj ni otroškega in najstniškega idola, ki ne bi veliko pozornosti posvetil očalom, pa naj bodo ta z dioptrijo ali samo sončna.
Pred tridesetimi leti, ko se je generacija sedanjih staršev spoprijemala z muko nošenja očal, so bila na izbiro roževinasta okrogla očala v rjavi, rjavi in rjavi barvi. Danes pa … paleta barv in oblik vseh mogočih proizvajalcev, od manj znanih do vrhunskih.
Nočem očal!
Izbira očal je veliko večja kot nekoč, otroška trma pa se že stoletja ne spreminja. Še vedno se starši srečujejo z vprašanjem, kako prepričati najmlajšega, naj nosi očala, in kako mu razložiti, da jih potrebuje.
Pri majhnih otrocih diplomatsko prepričevanje ponavadi ne da veliko uspeha. Otroci ne razmišljajo o koristih za svoje zdravje. Očala vidijo le kot nadlogo, ki jih moti in ki jim je v napoto.
Z ustrahovanjem ne boste prišli nikamor. S prepričevanjem … No, ja, poskusiti je treba, vendar uspeh ni zagotovljen. S podkupovanjem pa … Tega vam ne smem reči na glas, ker ni vzgojno. Kakor koli se boste lotili dela, bistvo je, da morate otroka z nečim tako zamotiti, da bo pozabil, da ima očala sploh na nosku in da jih bo začel gledati kot sestavni del sebe.
Poskusite lahko tudi z majhnimi zvijačami. Otroku lahko rečete, da je na boljšem, ker mu veter ne piha v oči, ko nosi očala, drugim otrokom pa. Ali pa, da bodo tudi mnogi drugi otroci kasneje dobili očala, nekateri prej, drugi potem, ko bodo že odrasli, ampak ker je vaš otrok očala dobil prvi, je zmagovalec v tej igri.
Vem, nič od naštetega ni ravno vzgojno, vendar je v tem primeru potrebno pretehtati, kaj je koristneje in kako bo škoda najmanjša – če otrok ne bo hotel nositi očal ali če ga bomo malce »potegnili« z besedno zvijačo.
Nekateri priporočajo kombinacijo velike potrpežljivosti in drobnih nagrad. Otrok lahko na primer na koledar nalepi svetlečo nalepko vsak dan, ko je pridno nosil očala; ko jih zbere trideset, pa dobi majhno nagrado.
Ker otroci radi ugajajo svojim staršem, lahko poskusite tudi z izmenjevanjem žalostnega in veselega izraza na obrazu. Ko otrok sname očala, se naredite žalostne, ko jih nadene nazaj, pa vesele.
Ko otrok opazi, da se je njegov vid bistveno izboljšal, pa ga pogosto ni treba več prepričevati. Čiste slike pred očmi, drobnarije, ki jih prej ni videl, novo veselje v igrah, ki se jih prej ni mogel igrati, so dovolj močna motivacija, da starši lahko prenehajo s prepričevanjem.
Z očali nisem lepa!
V predšolskem obdobju še nekako gre, a ko se začne prava šola in ko deklice postanejo damice, ki veliko dajo na svoj videz, se lahko zgodi, da bo potrebno ponovno prepričevanje.
Prav nič ne pomaga, če mamica neštetokrat ponovi, kako ljubka je njena deklica z očali. Veliko pomembneje je, kaj rečejo vrstniki v šoli.
Če vrstniki začnejo otroka zbadati, lahko z eno potezo porušijo vse, kar starši z veliko potrpežljivosti gradijo več let. In takrat bi marsikateri oče ali mama svojega najmlajšega najraje naučil, naj nesramnežem zabrusi nekaj podobnega, kot je: »Jaz čez par let ne bom več nosil očal, ti boš pa še vedno neumen.« Ampak ostanimo raje na višji vzgojni ravni.
Najboljši je pogovor z otrokovo učiteljico, s katero se boste skupaj odločili, kaj je najbolje storiti. Učiteljica lahko v pouk pri enem od predmetov vključi tudi temo o očeh ali očalih, da tudi drugi otroci začnejo razumeti, zakaj nekateri morajo nositi očala, drugim pa ni treba. Tisti, ki mora nositi očala, pa se bo ob tem počutil pomembnega, ne pa izločenega iz skupine.
Vse več pa je tudi odraslih, ki si omislijo očala brez dioptrije kot modni dodatek. Tudi to je lahko za otroka dobra vzpodbuda.
Kako izbrati očala?
Dioptrijo in ostale lastnosti stekel bo seveda določil okulist, nam pa je prepuščena izbira okvirov, s katerimi bo otrok zadovoljen.
Otroci so radi videti lepi. Najbolje je izbrati okvir, ki bo deloval uravnoteženo z obrazom. Vendar pa se izogibajmo očalom, ki popopolnoma sledijo obliki otrokovega obraza.
1.Če so oči tesneje skupaj: Mostiček na nosu naj bo čim manj izrazite barve, poudarjen pa naj bo okvir ob sencih.
2.Dolg nos: Nosni mostiček naj bo nizek.
3.Kratek nos: Mostiček naj bo višje. Vrh okvirja naj sledi obrvem.
4.Širina okvira: Okvir naj bo enako širok kot otrokova glava.
5.Barva za otroke do 4. leta: Najboljše so nežne barve. Premočne barve preveč odstopajo od dokaj svetle otroške kože.
6.Barva za otroke med 5. in 7. letom: Pri tej starosti imajo otroci najraje svojo najljubšo barvo.
7.Barva po 8. letu: Šolarji so radi videti odrasli, zato z njimi izberite preprost okvir, ki ga bo lahko nosil tudi kasneje, ko bo njegov okus že bolj dozorel.
Ko izbiramo očala, pazimo tudi na to, da mu ne bodo ob vsakem gibu zdrsnila z nosu. Okvir mora biti dovolj prožen in pravilno ukrivljen, očala morajo udobno sesti za ušesa.
Pravilno ravnanje
Vsaka dobra očala morajo imeti škatlico za shranjevanje, ki je edino pravo mesto za očala, če niso na nosu. Edino tako lahko zagotovimo, da se steklo ne bo po nepotrebnem poškodovalo. Očala, ki ležijo po mizah, pultih in še marsikje, lahko hitro padejo, se opraskajo ali kako drugače poškodujejo.
Otrok naj se nauči, kako je treba očala pravilno čistiti. To vam bodo pokazali pri optiku. Mi pa vam povemo, da jih nikoli ne smete drgniti, ko so suha, saj se stekla hitro opraskajo.
Nekaj koristnih nasvetov
1.Okvire vedno izbirajte skupaj z otrokom. Tako jih bo raje nosil, če bo pri izbiri vsaj do neke mere obveljala tudi njegova beseda.
2.Res govorimo o steklih, a ta niso nujno steklena. Za otroke je potrebno izbrati čim lažje materiale, samo steklo pa je težko.
3.Okvir naj bo izdelan iz trpežnega materiala, ki se ga dokaj lahko tudi popravi, če pride do poškodbe. Posvetujte se z optikom in sprejmite njegov nasvet. Pri izbiri pravega okvira za otroka ne gre pretirano varčevati.
4.Okvir naj bo dovolj prožen, da se ročice lahko razširijo tudi navzven.