O tem, kdaj naj bi otrok naredil prve korake ali prvič rekel »mama«, beremo vsak dan. Manj pa je znanega o drugih pomembnih prelomnicah, na primer o tem, kdaj naj bi znal pihniti iz noska ali se voziti s triciklom.
Spodaj so predstavljene OKVIRNE smernice, vsekakor pa vsak starš sam najbolje pozna svojega otroka in podpiramo vsa dejanja zaradi katerih ste vi, vaš otrok in vaša družina zdravi, zadovoljni in srečni.
Vzgoja se je v zadnjih letih močno spremenila in ni univerzalnega nasveta, ključa, pravila, ki bi ustrezal prav vsem 🙂
1. Pri treh mesecih naj spi sam.
Če ste svojo posteljo delili z dojenčkom, je pri treh mesecih skrajni čas, da ga prestavite v njegovo lastno otroško posteljico.
2. Pri najkasneje dveh letih naj prične spati v običajni postelji.
Če smo nekoliko natančnejši: ko otrok stoji v posteljici z ograjico, katere dno je na najnižji možni višini, zgornji rob ograjice pa mu ne sega do prsi, je čas za spremembo. Kadar ograjica ni več više od otrokovih prsnih bradavic, lahko ta namreč nogo dvigne na ograjico in skuša splezati prek nje, kar je precej nevarno. Torej ograjico odstranite oziroma mu kupite običajno posteljo.
3. Znebite se dude do enega leta (najbolje pa do 6. meseca)
Otroci, ki dolgo uporabljajo dudo, imajo lahko težave z nepravilnim izraščanjem zob in težave pri govoru, zato se je znebite čim prej. Duda naj bo v tolažbo, dokler otroka mučijo kolike, potem pa ni več potrebna. Ko otroku izraščajo zobje, naj si bolečine lajša z grizalom, ne pa z dudo. Pravilo je: prej ko se dude znebite, manj težav boste imeli s tem, da se bo otrok nanjo navezal.
4. Črk, številk, barv in oblik ga lahko začnete učiti pri šestih mesecih.
Otrok pri šestih mesecih seveda še ne bo razumel, kaj mu sploh želite dopovedati, vendar se mu bo zdelo učenje zabavno. Uporabljajte realne primere, na primer »banana je rumena« in »žoga je okrogla« ter si pomagajte z izštevankami in pesmicami.
5. Pričnite igro s prijateljčkom, ko otrok lahko sedi.
Dojenčki se zanimajo eden za drugega veliko bolj, kot se zdi odraslim. Že pri dveh ali treh mesecih so pozorni, če je poleg njih drug dojenček ali če ga zgolj slišijo. Pri devetih mesecih ali enem letu že ponujajo ed drugemu igrače in skušajo med seboj komunicirati, prav tako oponašajo obrazno mimiko drugega otroka. Igralne urice s prijateljčkom torej začnite, ko otrok lahko sedi in opazuje drugega otroka, da ne bo sporov glede igračk, pa je najbolje, da imate vse igrače dvojne.
6. Ljubljenčka mu ne kupite pred drugim letom.
Dveletnik je že sposoben z zanimanjem opazovati preproste živalce, na primer ribice ali ptička, to pa je tudi vse. Da bi znal primerno ravnati z mačko ali psom, mora biti star vsaj 3 ali 4 leta – šele takrat je namreč dovolj nežen in uvideven, prej pa »nima občutka«. Seveda tudi takrat ne pričakujte, da bo za ljubljenčka redno skrbel. Samostojno ga bo lahko hranil in sprehajal šele okoli šestega leta, do takrat pa rabi vašo pomoč.
7. Samostojne obiske lahko uvedete pred tretjim letom.
Na to, kdaj boste otroka lahko za urico ali dve pustili pri prijateljici, ki ima enako starega otroka, da bi se skupaj igrala, seveda poleg starosti vplivajo tudi otrokov temperament, zrelost ter kako dobro pozna ljudi, pri katerih naj bi bil na obisku sam.
8. Z zadolžitvami pričnite, ko ima otrok 18 mesecev.
Pospravljanje igračk, pospravljanje umazanega perila v košaro za perilo ter namestitev prtičkov na mizo so odlične prve zadolžitve za malčke. Sprva bodo potrebovali nekaj pomoči, nato pa se bodo vsega hitro naučili in svoje naloge opravljali ponosno in z zadovoljstvom.
9. Malčku povejte, da bo dobil bratca/sestrico v drugem trimesečju.
V drugem trimesečju se vam začne poznati trebušček, možnosti splava pa so že precej majhne. Malčki imajo radi konkretne informacije, zato jim jasno razložite, kakšna bo po novem njihova vloga in kako bodo lahko pomagali, ko pride dojenček.
10. Otrok naj gre k zobozdravniku šest mesecev po izraslem prvem zobu oziroma pri enem letu.
Otrok se mora zobozdravnika privajati počasi, zato je dobro, da ga obišče zgodaj. Zobozdravnik vam bo lahko svetoval glede stekleničnega kariesa in prehrane, otrok pa si bo le ogledal ordinacijo. Obiske redno nadaljujte, pa čeprav so samo preventivni – tako bo manj težav z zdravljenjem.
11. Otrok se lahko samostojno spusti po toboganu pri 15.–18. mesecih.
Takrat je otrokova hoja že dobra, ima nadzor nad gibanjem trupa in zna prilagoditi položaj svojega telesa, da popravi držo oziroma ravnotežje ter da se lahko samostojno spusti po toboganu in po spustu varno »pristane«.
12. Otroka dajte na pravo gugalnico od 3 do 6 mesecev po tem, ko naredi prve korake.
Veliko staršev dovoli otrokom guganje v pravi gugalnici že, ko lahko sedijo. Vendar pa to ni dobro, kajti čeprav otrok sedi, še nima takšnega ravnotežja, ki ga zahteva guganje. Pri guganju gre za gibanje, kjer se je treba nenehno odzivati in prilagajati položaj svojega telesa, sicer izgubimo ravnotežje. In tega se otroci naučijo šele s kar nekaj hoje. Seveda pa je obvezen nadzor in varnost nujna dolžnost staršev. Nikakor ne posadite otroka na gugalnico in odidite stran!
13. Otrok naj dobi poganjalca, ko zna samostojno sedeti.
Poganjalec oziroma katera koli druga igrača, na kateri lahko otrok sedi in se pelje, bo otroku izjemno všeč, čeprav je sam morda še ne zna premakniti in ga boste morali potiskati vi.
14. Tricikel je primeren že pri letu in pol.
Pri letu in pol se otrok že lahko prične učiti vožnje s triciklom. Seveda bo najprej na njem zgolj sedel in držal krmilo, hitro pa se bo želel tudi samostojno peljati.
15. Prenehajte uporabljati magični lonček, ko je otrok star leto in pol.
Pri tej starosti mora biti otrok že sposoben piti iz običajnega kozarca, zato ne potrebuje več nikakršnih nastavkov za pitje. Seveda bo lonček za pitje z nastavkom ali slamico še vedno prišel prav med vožnjo v avtomobilu ali na sprehodu.
16. Obiščite Božička pri treh ali štirih letih.
Če boste skušali spraviti Božičku na kolena mlajšega otroka, se bo ta neznanega, bradatega moža seveda prestrašil in izkušnja se bo končala v solzah. Pri treh ali štirih letih pa bo že hotel k Božičku, pa čeprav z nekaj treme.
17. Pojdite na krajše potovanje brez otroka, preden je star pet mesecev.
Dojenčki so bolj »odporni« na ločitev od staršev kot malčki, ki vas bodo že znali pogrešati. Prej ko otroka za nekaj dni pustite v varstvu pri babici, hitreje se bo navadil, da se mamica vedno vrne, zato bodo težave tudi ob kasnejših ločitvah manjše. Poleg tega si vi in vaš partner zaslužite nekaj časa samo zase oziroma za vajin partnerski odnos. Otroku torej pripravite dovolj mleka, če se še doji, ter pojdite za dva ali tri dni »po svoje«.
18. Otroka do tretjega leta naučite samostojno obrisati nos.
Pri treh letih so otroci že zelo zainteresirani, da bi znali vse, kar znajo veliki. Pihniti iz nosu so se že naučili, sedaj pa naj se navadijo tudi na to, da ob smrkavem nosku vzamejo robček ali toaletni papir in si nos obrišejo sami.
19. Starejši otrok naj pestuje dojenčka.
Dojenčka položite starejšemu bratcu ali sestrici v roke, ko se vam to zdi varno in primerno. Za to rabi določeno moč, koordinacijo ter vaša navodila. Leta, ko naj bi bilo to primerno, so odvisna od veliko dejavnikov, a predšolski otrok na splošno lahko pestuje dojenčka, kadar je pod nadzorom – na primer sedi na kavču poleg vas. Otrok bo na to, da lahko pestuje dojenčka, izjemno ponosen.
20. Otrok naj samostojno zaveže vezalke pred vstopom v šolo.
Otroci imajo dovolj razvit razum ter fino motoriko za to, da se pričnejo učiti zavezati vezalke že pri štirih ali petih letih. Po petem letu pa jih spretno in brez težav že znajo zavezati sami. Otroka seveda k temu spodbujajte – ne kupujte mu zgolj čevljev »na ježke« ter vadite spretnost prstov s pisanjem črk, risanjem, igro s koraldicami in podobno.
21. Otrok se lahko nauči voziti kolo brez pomožnih koleščkov pri štirih letih.
Starejši otrok bo morda res bolj navdušen nad tem, da bi se vozil brez pomožnih koleščkov ter se bo tudi vozil bolj previdno in premišljeno, a večina štiriletnikov že ima dovolj razvite motorične sposobnosti in občutek ravnotežja, da se lahko vozijo kot veliki.
22. Otrok naj se prične učiti plavati pri štirih letih.
Otroci, mlajši od štirih let, za samostojno plavanje še nimajo dovolj razvite koordinacije, zato so plavalni tečaji zanje namenjeni predvsem privajanju na vodo. Po dopolnjenem četrtem letu pa lahko pričnemo z učenjem plavanja. Večina otrok je sposobna samostojno plavati še pred vstopom v prvi razred.
23. Otrok se lahko oglasi na telefon pri štirih letih.
Kadar kliče znana oseba, se otrok lahko oglasi na telefon že pri štirih letih. Takrat je namreč otrokov govor dovolj razumljiv, da se je možno z njim pogovarjati, ne da bi ga videli. Otrok naj se seveda ne oglaša, kadar ne veste, kdo je na drugi strani – pred tem bo moral namreč razumeti, kaj lahko po telefonu pove in kaj ne oziroma kaj je varno in kaj nevarno. Tudi ko bo govoril z znano osebo, pa še ne bo mogel prevzeti sporočila – to bo znal šele po sedmem letu. Do takrat je najbolje, da mu oseba, ki kliče, le naroči, naj ga mamica pokliče, ko bo utegnila.
24. Otrok lahko dobi žvečilni gumi pri petih letih.
Do tretjega leta so žvečilni gumiji prepovedani zaradi morebitne zadušitve. Med tretjim in četrtim letom je otroku bolje dati bombon brez sladkorja, kajti žvečilko bo vsakič pogoltnil namesto izpljunil. Pri petih letih pa že dobro ve, čemu je žvečilka namenjena, zato jo bo nekaj časa žvečil in nato izpljunil.
Vsekakor pa uporabo žvečilnega gumija, če je možno, v celoti odsvetujemo v prvi vrsti zaradi zdravja zob.
25. Otroku pričnite dajati žepnino v osnovni šoli.
V osnovni šoli se otroci pričnejo učiti o denarju in ga želijo tudi sami nekaj zapraviti. Žepnina je odlična, da prvošolčka naučite nekaj o varčevanju, zastavljanju ciljev in prioritet ter sprejemanju odločitev med različnimi možnostmi. Prav tako ne pozabite na družinske vrednote glede denarja.