mašč

 

 

 

 

 

 

Ste vedeli, da materino mleko vsebuje kar 50 odstotkov maščobe? Maščoba je pomemben del prehrane vašega malčka, zlasti ko se poslavljata od dojenja. Vendar pa niso vse maščobe zdrave in primerne za pripravo prve dojenčkove goste hrane.

Vsi poznamo dejstvo, da nezdrave maščobe povečujejo možnost za razvoj kardiovaskularnih bolezni ter da je za odraslega človeka najbolje, da uživa čim manj maščob. Pri otrocih je drugače. Za hitro rast in razvoj potrebuje dojenček velik vnos energije – kalorij v telo, hkrati pa je njegova zmožnost sprejemanja količine hrane izredno majhna. Zato je ključno, da so njegovi zaužiti obroki visokokalorični, kot najbogatejši vir kalorij pa so znane maščobe. Omejevanje uživanja maščob v prvih dveh letih življenja lahko prej negativno vpliva na otrokov razvoj. Če je dojenčkova prehrana nizkokalorična in ne vsebuje dovolj maščob, otrok ne pridobiva na teži in lahko pride do zastoja v razvoju. Prav tako ni znanstvenih dokazov, da je otrok, ki v svojem ranem otroštvu uživa bolj mastno hrano, zaradi tega podvržen debelosti ali večjemu tveganju za razvoj bolezni v odrasli dobi. Pravzaprav velja tu zanimiv paradoks; pri otrocih, ki so v prvih letih zaužili zelo malo maščob, je tveganje za debelost v odrasli dobi mnogo večje. Njihov organizem je namreč navajen skladiščiti vse dobljene maščobe, ki jih telo potrebuje za delovanje. Ko se količina teh poveča, metabolizem svoje navade ne spremeni čez noč.

Koliko maščob?

Vse zgoraj opisano zelo dobro ve Mati Narava, saj je poskrbela, da novorojenček dobi vsa potrebna hranila v materinem mleku, ki vsebuje kar 50 odstotkov maščob. Če je otrok dojen vseh prvih 12 mesecev, naj vas ne skrbi, ali zaužije dovolj maščob. V nasprotnem primeru pa je vsebnost zdravih maščob v njegovi prvi hrani pomembna. Veliko staršev v dobri veri pazi na kalorično vrednost in zmanjšano vsebnost maščob v dojenčkovi hrani, kupuje manj mastne mlečne izdelke ter se v zelenjavne kašice boji dodati kanček masla. V prvem letu vašega malčka naj bi postopoma zmanjšali delež maščob v otrokovi prehrani s 50 % na 35 % dnevnega priporočenega vnosa energije. Otrok naj uživa polnomastno mleko, jogurte, sire, maslo, skuto in ostale mlečne proizvode. Prav tako lahko okus njegovih zelenjavnih kašic izboljšate s kančkom zdravih maščob, kot so koksovo maslo ali repično olje. Smernice zdravega prehranjevanja Ministrstva za zdravje RS za dojenčke narekujejo, da je na vnos maščob potrebno začeti paziti po otrokovem drugem letu starosti. Takrat naj bi se začeli zatekati k manj mastnim proizvodom. Prav tako naj bi delež maščob zmanjšali še za nekaj odstotkov. Pri tem pa naj ne bi delež nasičenih maščobnih kislin presegal 10 % dnevnega vnosa energije.

Nezdrave maščobe

Epidemiološke raziskave kažejo, da ni pomembna le količina, temveč tudi sestava zaužitih maščob. Zdravju škodljive so nasičene maščobe (delno hidrogenirana rastlinska olja) in transmaščobne kisline. V prevelikih količinah povzročajo tveganje za kardiovaskularne bolezni, debelost, sladkorno bolezen, povišani krvni tlak in nekatere vrste raka. Nasičene maščobne kisline najdemo v maščobah živalskega izvora, kot so maslo, mast, ocvirki, slanina in tudi nekatere maščobe rastlinskega izvora.

Zdravju škodljive so tudi transmaščobne kisline, ki sicer spadajo med nenasičene maščobne kisline. V majhnih količinah so v mlečnih izdelkih, mesu prežvekovalcev, maščobi ali so stranski proizvod delnega hidrogeniranja rastlinskih olj.

Zdrave maščobe

Nenasičene (enkrat ali večkrat nenasičene) maščobne kisline naj predstavljajo dve tretjini vseh zaužitih maščob. Poznamo dve veliki skupini nenasičenih maščobnih kislin, omega 6 in omega 3. Pri odraslih imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastajanja krvnih strdkov, ugodno učinkujejo na napetost žilne stene, znižujejo krvni tlak, urejajo ravnovesje vode v telesu, blažijo vnetja in bolečine, izboljšajo delovanje živčevja in imunskega sistema, izboljšujejo učinek inzulina in s tem urejajo raven sladkorja v krvi. Pri otrocih ključno vplivajo na razvoj in delovanje možganov, večajo sposobnost učenja in koordinacije, izboljšujejo razpoloženje in vid.

Naše telo ne more proizvesti esecialnih maščobnih kislin, zato jih moramo užiti s hrano. Nenasičene maščobe so rastlinskega izvora (olja oreškov in semen), najti pa jih je mogoče tudi v mesojedih ribah.

Omega 6: osnovna je linolna kislina; njen najbogatejši vir so sončnično, sezamovo, laneno in bučno seme.

Omega 3: v telesu modernega človeka primanjkujejo bolj kot omega 6. Veliko jih je najti v planktonu, v mesojedih ribah pa se pretvori v bolj nenasičene oblike, tako kot v človeškem telesu. Od rastlinskih virov jih največ vsebuje laneno, bučno in konopljino seme oziroma olja iz teh semen. Največ jih najdemo v lososu, tunini, slaniku, skuši, morskem psu, mečarici. Človek lahko te omega 3 maščobne kisline, ki so že konvertirane, uporabi veliko hitreje kot tiste iz rastlinskih virov.

Maščobe v prehrani doječe matere

Zavedati se moramo, da je mleko matere, ki uživa zgolj vegetarijansko hrano, drugače sestavljeno kot mleko matere, ki je vsejeda. Ključnega pomena je, da vsaka doječa mati v svoji prehrani zaužije dovolj zdravih maščob, ne glede na to, ali je meso ali ne. Težko je reči, da mleko vsejede matere vsebuje več zdravih maščob kot mleko matere vegetarijanke, ki je le ribe. V mesu se skrivajo nasičene maščobne kisline, največ jih vsebuje svinjina, zato se ji je treba v dobi dojenja izogniti. Tudi otrok do enega leta starosti naj ne bi jedel svinjskega mesa.

Transmaščobne kisline niso nevarne le za tiste, ki jih uživajo, temveč je dokazano, da prek placente in materinega mleka prehajajo na dojenčka. Uživanje prevelike količine transmaščobnih kislin v nosečnosti strokovnjaki povezujejo s prezgodnjim porodom. Ugotovljeno je bilo namreč, da so imele nosečnice s preeklampsijo približno 30 % več transmaščobnih kislin v rdečih krvničkah.

Priporočila strokovnjakov

Glede na trenutna priporočila stroke, pediatrov in nutricionistov naj bi pri pripravi prve otroške goste hrane pazili, da vsebuje vsaj dve tretjini zdravih nenasičenih maščobnih kislin in tretjino nasičenih maščob. V prvem letu naj bo otrokova hrana polnomastna, saj za razvoj in rast potrebuje veliko kalorij. V njegov jedilnik postopoma vključite z maščobami bogato hrano, kot so jajčni rumenjak, polnomastno mleko, meso, ribe in zdrava rastlinska olja.

Blažka Kopač