Piše: Dr. Lucija Vrabič
Kaj pravzaprav pomeni Rh negativnost oz. Rh pozitivnost?
Ljudje nimamo ene same krvne skupine, kot si marsikdo napačno predstavlja, pač pa poznamo kar okoli 15 sistemov krvnih skupin. Tako so vsem najbolj poznane krvne skupine A, B, AB in 0 iz sistema AB0 in Rh pozitivna in Rh negativna skupina iz sistema Rhesus (okrajšano Rh).
Pri nas je približno 85% ljudi Rh pozitivnih in 15% Rh negativnih.
Pri Rh krvni skupini pa ločimo Rh pozitivno in Rh negativno skupino glede na prisotnost oz. odsotnost t.i. “D antigena”. Rh pozitivna skupina ga ima, Rh negativna skupina pa ne.
Kako odreagira Rh negativna mati na Rh pozitiven plod v svoji maternici?
Nosečnica lahko odreagira šele po predhodnem stiku s krvjo ploda. V nosečnosti prehajajo plodovi Rh pozitivni eritrociti skozi posteljico do matere, vsak poseg v maternično votlino med nosečnostjo (npr. odvzem plodovnice-amniocenteza) pa povzroči vdor še večje količine plodove krvi v materin obtok. Po stiku s plodovimi eritrociti se nosečnica “senzibilizira”. Že 0,1 mililitra plodove krvi lahko povzroči senzibilizacijo v 3%, količina 5 mililitrov pa že v skoraj 70%. Obrambni sistem Rh negativne matere “prepozna” Rh pozitivne eritrocite kot tujek, materinemu telesu tuje tkivo in sproži tvorbo protiteles, uperjenih proti Rh pozitivnemu plodu.
Zakaj v prvi nosečnosti Rh pozitiven plod, ki ga nosi Rh negativna mati, ni ogrožen?
Po prvem stiku s plodovo Rh pozitivno krvjo, začne nosečnica najprej tvoriti posebna protitelesa (Ig M), ki pa ne morejo prehajati skozi posteljico. Ploda ne morejo doseči, niti poškodovati.
Druga vrsta protiteles (Ig G) pa lahko prehaja skozi posteljico do ploda, a na srečo nastanejo precej pozno v nosečnosti in le v majhni količini. Tako se običajno prva nosečnost srečno konča, izid vsake naslednje pa je vprašljiv. Pri vsakem naslednjem stiku z Rh pozitivno krvjo (npr. nosečnost z Rh pozitivnim plodom) se namreč število IgG protiteles bliskovito poveča in začne uničevati plodove eritrocite.
Kakšne so posledice na plodu?
Ker protitelesa uničujejo plodove eritrocite, postaja plod slabokrven. To bolezensko stanje skuša popraviti s pospešeno tvorbo novih krvnih celic, kar pa zanj ni ugodno. Poveča se pritisk v ožilju, pojavijo se otekline (edemi) celotnega ploda, prekomerno se zadebeli tudi posteljica. Zaradi odpovedi srca lahko plod odmre že v drugi polovici nosečnosti, drugače pa se razpad eritrocitov nadaljuje tudi po porodu, dokler raven materinih protiteles ne upade. Pri takem novorojenčku odkrijemo hudo stopnjo slabokrvnosti, ki se ji pridruži še zlatenica. Govorimo o hemolitični bolezni novorojenčka. Hujše oblike so smrtne, lažje pa se končajo z mentalno in motorično prizadetostjo.
Kako lahko odkrijemo bolezen pri plodu?
Naš namen je odkriti bolezen čimprej, še v začetni stopnji. Prav zato naj nosečnica pride v posvetovalnico že na začetku nosečnosti, da ji določimo krvno skupino ABO in Rh sistema.
O morebitni Rh neskadnosti nosečnice lahko sklepamo že iz skrbno vzetih podatkov; z laboratorijskimi preiskavami, s katerimi v krvi nosečnice iščemo Rh protitelesa, pa naš sum samo še potrdimo. Prisotnost protiteles določamo s t.i. indirektnim Coombsovim testom (ICT).
Kako lahko zdravimo oboleli plod že v maternici?
Mati: Nosečnico zdravimo z zdravili, ki zmanjšujejo njen obrambni odziv, usmerjen proti Rh pozitivnemu plodu in s precej zahtevnejšo metodo, t.i. plazmaferezo. Tu s posebnimi postopki iz materine krvi odstranjujemo moteča protitelesa.
Otrok: Lahko se odločimo za nadaljevanje nosečnosti in zdravljenje ploda ali pa za dokončanje nosečnosti in sproženje poroda. Odločitev je v skladu z ogroženostjo ploda in njegovo zrelostjo
Ali se vse Rh negativne ženske, ki nosijo Rh pozitivne plodove, senzibilizirajo?
Kako lahko senzibilizirano Rh negativno žensko pripravimo na varno naslednjo nosečnost?Kako lahko senzibilizirano Rh negativno žensko pripravimo na varno naslednjo nosečnost?
Kako lahko senzibilizirano Rh negativno žensko pripravimo na varno naslednjo nosečnost?
Obrambna reakcija Rh negativne nosečnice proti Rh pozitivnemu plodu se ne začne kar takoj. Telo potrebuje za to nekaj časa. Medtem pa ga lahko “prelisičimo” tako, da mu dovolj zgodaj vbrizgamo “že pripravljena” protitelesa proti Rh pozitivnim plodovim eritrocitom (to so t.i. IgG-antiD). Plodovi eritrociti so tako uničeni, še preden uspejo izzvati obrambno reakcijo matere in tvorbo lastnih protiteles. Mati se tako sploh ne senzibilizira. Protitelesa moramo vbrizgati najkasneje 72 ur po stiku z Rh pozitivnimi eritrociti.
Zdaj so razmere spet take kot pred nosečnostjo, in ženska ponovno lahko varno zanosi. Če bo zopet nosila Rh pozitiven plod, bo obrambna reakcija morala potekati čisto od začetka, kar pomeni, da teoretično možnost za razvoj hemolitične bolezni novorojenčka tudi v drugi nosečnosti ne bo bistveno večja kot v prvi.
Vsako Rh negativno žensko pa moramo s primerno dozo protiteles IgG-antiD zaščititi po vsaki nosečnosti, četudi nedokončani, po krvavitvah in različnih posegih v nosečnosti (amniocentezi, zunanjemu obratu) in porodu samem.