Nastanek pigmentnih znamenj ni deden. Dedna je le nagnjenost k temu, da bo nekdo imel večje ali manjše število znamenj na koži. Znamenja so nededne anomalije, ki nastanejo kot posledica motenj v embrionalnem razvoju.
Otrok se lahko že rodi z znamenji – to so t.i. prirojena znamenja, ali pa se znamenja pokažejo šele kasneje, najpogosteje v puberteti. S starostjo lahko tudi izginejo. Število znamenj se med nosečnostjo ne poveča.
Kako nastanejo znamenja?
Znamenja nastanejo iz dveh vrst celic. Prve so t.i. melanociti, ki se normalno nahajajo v koži, druge pa so t.i. nevusne celice, ki jih ima večina ljudi, ne pa vsi. Ene in druge tvorijo kožno barvilo ali melanin, ki, kot je znano, ščiti kožo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov. Če pride do motenj v funkciji teh celic, nastanejo temnejše lise ali hiperpigmentacija, oziroma svetlejše lise ali hipopigmentacija.
Znamenja, ki nastanejo iz nevusnih celic, so najbolj pogosta in jih imenujemo nevocelularni nevusi. Odrasla oseba ima približno 20 do 30 takih znamenj.
Na splošno so znamenja lahko v obliki lis, torej v ravni kože, ali pa so nad ravnijo kože in so kupolaste ali pecljate oblike. Barva znamenj je največkrat bledo rjavkasta ali temnorjava, včasih pa tudi črna, siva, črnomodra, svetlomodra ali rdečkasto rjava. Včasih so znamenja celo brez pigmenta, lahko pa so poraščena z dlakami ali lasmi.
Dokaj pogost je t.i. “plavi nevus”. To je znamenje temnomodre barve, veliko do koruznega zrna, ki izjemno redko postane maligen. Najbolj pogost je na hrbtiščih rok.
Zelo sorodna temu znamenju je t.i. “mongolska pega”, ki se pokaže v predelu križa. Običajno sčasoma izgine sama od sebe. Ni nevarna.
Pri bolezni belih lis – “vitiligu”, ali pa tudi neodvisno od te bolezni, se okrog obstoječega pigmentnega znamenja pojavi bel kolobar. Spremembo imenujemo “Halo nevus”, ki nikoli ne postane maligen in počasi izgine sam od sebe.
Večina znamenj se, če jih pustimo pri miru, običajno nikoli ne spremeni v rakasto tvorbo. Nevarno je, če znamenja pulimo, drgnemo, režemo (pri britju ali striženju), masiramo in podobno, ali če je znamenje na takem mestu, da ga venomer nekaj pritiska ali drgne (ovratniki, kape, hlačke, pas, nedrček ali podobno). Znamenja, ki so poraščena z dlakami, praktično nikoli niso nevarna. Najbolj nevarna so majhna sivorjava ali črna znamenja v ravni kože, še zlasti če se nahajajo na goleni, stopalu, sencah in obrazu.
Nekaj nasvetov mamicam in bodočim mamicam:
1. Znamenja pustimo pri miru (ne pulimo dlačic, ne masirajmo, ne drgnimo).
2. Obiščite dermatologa, če se znamenje začne spreminjati po barvi, velikosti, obliki, ali če se začne rositi, krvaveti, srbeti ali boleti.
3. Posvet pri dermatologu je potreben tudi, če se pojavijo nova znamenja, ki so drugačna od tistih, ki jih vaš otrok ali vi že imate.
Ljudje z veliko znamenji naj se izogibajo soncu. Priporočamo tudi uporabo zaščitnih sredstev (kreme, mleka) z visokimi zaščitnimi faktorji.
Piše: Božana Podrumac, dr. med., specialist dermatovenerolog
