Pri moških gre za krajši poseg v lokalni anesteziji, ko skozi minimalne reze prekinemo semenovode. Ponavadi traja 3 mesece, da v izlivu zanesljivo ni več gibljivih semenčic, kar preverimo s kontrolnim pregledom semenske tekočine.
Pri ženskah prekinjamo jajcevode in s tem onemogočimo prenos semenčic do jajčeca. Jajčeca, sproščena ob ovulaciji, ostanejo v trebušni votlini in se neoplojena razgradijo.
Do sedaj smo jajcevode prekinjali skozi rez na trebušni steni. Skozi klasični (laparotomijski) rez jih prekinjamo najpogosteje ob načrtovanih posegih v trebušni votlini, npr. vnaprej svetovanem carskem rezu. Da je poseg še manj invaziven, najpogosteje pristopamo laparoskopsko skozi minimalne vbode na trebušni steni. Oba posega zahtevata splošno anestezijo.
Zadnjih nekaj let je v Sloveniji možna tudi vaginalna sterilizacija – vstavitev mikroimplantov v jajcevode skozi nožnico (Essure®). Prednost takega pristopa je, da ni potrebna nobena anestezija. S tekočino razpremo maternično votlino in s pomočjo histeroskopa (tankega inštrumenta, ki omogoča pregled maternice s kamero) uvedemo mikroimplante iz titana in PET vlaken v jajcevode. Ti povzročijo zarastline v jajcevodih in s tem postanejo neprehodni. Do takrat so potrebne druge zanesljive oblike zaščite. Sam poseg traja približno 5 do 15 minut in je pri večini neboleč, odvisno od prehodnosti in zvijuganosti materničnega vratu ter položaja maternice. Možni so boleči krči kot pri menstruaciji, ki pa takoj po posegu ponehajo. Na dan vstavitve svetujemo počitek, sicer pa bolniški stalež pri večini ni potreben in lahko takoj pričnejo z normalnimi dejavnostmi. Po 3 mesecih sledi kontrolni pregled z ultrazvokom ali rentgenskim slikanjem za potrditev uspešnosti.
Implanti ne vsebujejo hormonov in ne vplivajo na naravni ciklus
Zelo pomembno je, da poseg opravimo 3. do 10. dan po menstruaciji, saj je kasneje sluznica zadebeljena in vidljivost v maternični votlini slabša. Izjema so ženske, ki že uporabljajo druge oblike zaščite, ki tanjšajo sluznico.
Metoda ni primerna za ženske z znanimi težavami na jajcevodih (po hudih vnetjih v medenični votlini, izvenmaterničnih nosečnostih, neprehodnosti jajcevodov) in ženske na imunosupresivni terapiji, saj je pri njih odziv telesa šibkejši in želeno brazgotinjenje jajcevodov slabše.
V redkih primerih mikroimplantov ne uspemo vstaviti ali ob vstavitvi pride do poškodbe jajcevodov. Takrat je potrebna laparoskopija.
Vse metode trajne zaščite so nepovratne, povrnitev prehodnosti semenovodov oz. jajcevodov je z danes znanimi metodami zelo malo verjetna.
V Sloveniji mora trajno obliko zaščite odobriti posebna komisija. Za odobritev morate biti stari 35 let, pred to starostjo je možna le v izjemnih primerih (npr. bolezni, pri katerih odsvetujemo nosečnost ali druge oblike zaščite niso možne). Zakon določa, da mora za čas za razmislek od odobritve do posega miniti vsaj 6 mesecev.