Laganje je del vsakega odraščanja in na nek način to počnejo že dojenčki, ko hlinijo jok. Vsi otroci občasno lažejo, a pri nekaterih gredo stvari prek meje in laži postanejo vsakodnevne. Kronično laganje otroka popelje v svet kratkotrajnih rešitev in slabih odnosov s prijatelji in družino.
Na ameriškem inštitutu Evergreen Psychotherapy Center so določili razloge za kronično laganje otrok:
– laganje preprečuje pristno bližino,
– začasno poveča samozavest,
– daje občutek kontrole.
Pri otrocih, ki lažejo, da bi povečali intimno razdaljo do drugih ljudi, gre za to, da so bili na nek način v preteklosti psihično ranjeni. Čutijo, da prevelika bližina vodi v bolečino in zavračanje, temu pa se hočejo izogniti. Pri Ani se je navada laganja vzpostavila v času osnovne šole: »Moji starši so naredili vse, kar so lahko naredili. Nikoli mi ni manjkalo ničesar. Odraščala sem v varni lupini ljubezni, a vedno sem se počutila kot kukavičje jajce. Preveč drugače sem gledala na svet in slabo sem prenašala avtoriteto. Noben starš, nobena vzgoja, izobraževalna institucija ali državni organi ne bi mogli spremeniti tega. Kot najstnica sem se težko izražala in navadila sem se, da ne delim svojega življenja s svojimi bližnjimi. Preveč sem se bala za svojo svobodo in zaradi bojazni, da jim moj življenjski stil in nazori ne bodo všeč, nekako živela dvojno življenje. Vedno sem bila raje sama ali s prijatelji. Takrat nisem bila pripravljena, da bi z njimi delila sebe in tudi oni ne, da bi me sprejeli v takšni obliki. Seveda so se mi želeli približati, a ne zato, ker bi hoteli spoznati mojo bit, temveč so me želeli spreminjati in jaz sem se upirala na vso moč. Sedaj me starši dodobra poznajo. Spoštujejo moj sistem in zdi se mi, da jim je celo všeč, da ne razmišljam konvencionalno.«
Kronično laganje lahko postane del otroka, ki ima o sebi slabo mnenje. S pretiravanjem o svojih dosežkih in zmogljivostih, dajo drugim sliko sebe, ki se jim zdi sprejemljiva. Zgodbe si izmišljajo tudi, da bi sprožili empatijo ali zbudili čustvene reakcije. Pogosto lažejo brez pravega razloga, včasih tudi, ko bi jim resnica bolj koristila.
Mnenja strokovnjakov glede kroničnega laganja se močno razlikujejo. Mnogi trdijo, da je neozdravljivo. Medtem ko eni priporočajo sankcije, drugi le poglobljen pogovor. Vsi pa se strinjajo, da se mora vsak starš, preden se loti otrokovih laži, zazreti sam vase. Dr. Marie Hartwell-Walker je psihologinja, družinska in zakonska svetovalka, ki pravi, da starši, ki na primer manipulirajo s podatki o dohodkih, da bi plačali manj dohodnine, težko pričakujejo, da njihov otrok ne bo goljufal na testu v šoli. Psihologinja pravi, da otroci preizkusijo, kar so videli doma in so pogosto šokirani, ko starši ne vidijo, da jih le posnemajo. Včasih starši nevede otroke silijo v laž: »Reci babici, da ti je bilo darilo všeč!«.