Otrok je med tretjim in četrtim letom že sposoben dojemati odnos do denarja, kupovanja in tudi smisel varčevanja. Ponavadi otroci že zelo zgodaj pokažejo zanimanje za denar, saj dokaj hitro ugotovijo, da z njim starši uresničujejo njihove želje in potrebe in so zato večji del dneva odsotni oz. služijo denar.
Kakšne navade bo otrok razvil, je najbolj odvisno od nas, staršev, predvsem od našega podzavestnega odnosa do denarja (npr. nenehen podzavesten strah pred pomanjkanjem lahko negativno vpliva tudi na otroka). Starši, ki znajo ceniti denar, ga tudi nekaj privarčavati in s tem denarjem nekaj ustvariti, so najboljši vzor, da se bo otrok brez težav naučil zdravega odnosa ravnanja z denarjem.
Torej, če opazite, da otroka zanima še kaj več o denarju kot le nakup igrač, je pravi čas, da mu razložite pomen denarja enostavno in letom primerno. Igra vlog (npr. igranje trgovine, kjer z lahkoto kupujejo in prodajajo) je lahko zelo primerna prva faza srečanja in preigravanja pomena denarja.
Če vam uspe mesečno kaj privarčevati (kar nam finančni strokovnjaki tudi priporočajo), boste otroka s primernim zgledom naučili, kako pametno je, kljub nenehnim stroškom in tudi željam, dati nekaj na kupček. Ko se otroci na tako indirekten način naučijo trošiti in varčevati, boste presenečeni, kako odraslo in modro se začnejo obnašati pri nakupih igrač ali česa podobnega. Njihovo tehtanje in posvet z otrokom vam bo zelo dobro del. Tudi sami se navadite, da ob svojem odločanju razmišljate na glas, se posvetujete s partnerjem in če je situacija prava, k soodločanju povabite tudi otroka. Pomembnost in vloga udeležbe pri odločanju, ki jo ob tem čuti vaš otrok, je zelo dobra naložba v zdrav odnos do denarja. Obrestovala se bo v odgovornem ravnanju z denarjem vašega otroka, ko bo odrasel.
Otroci se zelo hitro tudi naučijo šteti in hranilnik je priložnost, da z njim spremljajo svoj prihranek. Tudi sami imejte svoj hranilnik, v katerega lahko odlagate svoje kovance in jih ob posebnih priložnostih razdelite med svoje otroke. Če imajo svoj hranilnik, je to tudi priložnost, da jih kdaj poleg pohvale za pomoč pri gospodinjskih ali kakšnih drugih opravilih nagradite s kakšnim kovancem. S tem dobijo občutek, da lahko tudi sami vplivajo na rast in porabo svojih prihrankov. Pri tem velja opozoriti le, da je pri takem početju zelo tanka meja med tem, da otrok naredi nekaj iz dobrega in zdravega občutka za pomoč oziroma da bo nekaj naredil le zaradi denarja.
Denar, ki ga otrok privarčuje, je lahko odlična priložnost, da lahko sam odloča, kaj bo storil s prihrankom. Občasno je dobro, da preko tega spozna pomen obdarovanje in s svojim denarjem kupi majhno darilo npr. za mami, očija, babi, dedija … S to gesto tudi sam sčasoma dojame, kako je z darili, ki jih on dobi, in kako je s postopkom obdarovanja in občutki ob tem.
Nekateri strokovnjaki odsvetujejo žepnino, nekateri jo priporočajo. Ob tem velja poudariti, da z žepnino ne gre pretiravati (v količinskem smislu). Smisel žepnine oz. denarja je, da otrok sčasoma ugotovi, da je potrebno varčevati kar nekaj časa, preden si lahko kupi tisto, kar si želi. Torej sam spoznava tok svojega denarja (varčevanje in porabo).
V trgovini je odlična priložnost, da otroku sproti razlagate, koliko evrov stanejo določene vsakdanje stvari. Ob tem mu ne nalagajte krivde ali slabih občutkov v odnosu do denarja, saj vzgajate otroka, ki bo imel dobre/zdrave občutke ob služenju in trošenju. Dovolj je razlaga, koliko dobi za eno enoto denarja. S tem razmišljanjem mu širite pogled na menjavo blaga za denar in občutke, da s trezno potrošnjo ni nič narobe, le modro je tehtati, kaj je smiselno kupovati in česa ne.
Večji kot so otroci, bolj nas lahko presenetijo z razumnim oziroma nerazumnim ravnanjem z denarjem. Večinoma presenetijo še sebe, ko denar kupčkajo in ugotavljajo, koliko več si lahko kupijo, če nekaj privarčujejo. Pri tem jim tudi vi lahko pomagate razumeti, da so z varčevanjem na boljšem pri načrtovanju večjih nakupov.
Večkrat smo že slišali in prebrali, da ima denar energijo in da je odsev našega čustvenega stanja. Za nekatere rečejo, da se jih denar zmeraj drži, medtem ko za nekatere velja, da zmeraj več potrošijo, kot zaslužijo. Oboje v večini ni iz trte izvito. Poskusite svoje otroke naučiti zdravega odnosa do denarja in njegove potrošnje. Čas, v katerem trenutno smo, je lahko tudi enkratna priložnost, da se še bolj zavemo vrednosti prihrankov in ravnanja z denarjem.
Pripravila: Jožica Poličnik, spec. zakonske in družinske terapije, terapevtka medicinske hipnoze