shutterstock_82746541Verjetno ste opazili, da so zaradi vaše nosečnosti vsi ljudje okoli vas očitno postali zdravstveni svetovalci – nenehno dobivate nasvete od sestre, prijateljic, tašče, pa tudi popolni neznanci radi kaj pripomnijo o tem, kaj je med nosečnostjo varno. Seveda vam vsi želijo le najboljše, vendar so nasveti pogosto napačni, vas zmedejo ali pa si nasprotujejo. Torej se nikar ne zanašajte na njih in raje preberite, kaj je res ter kaj ne.

Mit: Vaš srčni utrip ne sme preseči 140 udarcev.

Ko pride do vprašanja telesne aktivnosti med nosečnostjo, vam lahko celo vaš ginekolog svetuje, da pazite na prevelik srčni utrip. Vendar pa so svetovna združenja ginekologov ta nasvet zavrgla že pred kar nekaj leti – srčni utrip namreč ni niti edini niti najboljši pokazatelj tega, kako telesno aktivni ste.

Če ste v formi, potem se boste strinjali, da srčni utrip nad 140 ni nekaj posebnega, če se šele pričenjate rekreirati, pa je 140 udarcev na minuto res precej preveč. Nujno je torej, da se odločate za intenzivnost telesne vadbe, ki je za vas primerna. Kako pa boste vedeli, koliko je ravno prav? Med vadbo morate seveda biti nekoliko zadihani, a zgolj toliko, da lahko med njo še vedno normalno govorite. Če torej lovite sapo, zmanjšajte napore in tempo; če bi lahko med vadbo klepetali, kot da sedite ob kavi v kavarni, pa pospešite. Dokler se dobro počutite, torej ni nobenega razloga, da bi se odpovedali športu in rekreaciji, le nekoliko bolj zmerni bodite in pazite nase.

Mit: Najvarneje je potovati v prvem trimesečju.

Morda se na prvi pogled res zdi normalno, da naj bi bila potovanja najvarnejša v prvem trimesečju, saj takrat še nisi »velik kot kit« ter se najlažje giblješ. Vendar pa je to obdobje povezano s tveganji. Do spontanega splava namreč pride običajno v prvih 14 tednih, in dlje kot ste od doma, težje boste prišli do zdravnika. V tem obdobju je jutranja slabost tudi najintenzivnejša, kar pomeni, da bi vam bilo lahko slabo tudi med vožnjo v avtomobilu ali med letom z letalom.

Dobra novica je, da lahko potujete v drugem trimesečju (če je seveda potek nosečnosti normalen in vam ginekolog tega ne odsvetuje). Takrat vam ni več slabo in niste utrujeni, temveč polni energije, vaš trebušček pa še ni prevelik. Vsekakor bodite kljub temu previdni – dovolj pijte, se med vožnjo večkrat zaustavite in razgibajte oziroma med letom vsako uro sprehodite po letalu (da izboljšate kroženje krvi in dotok do maternice ter preprečite otekanje), izogibajte se slanim prigrizkom ter prigrizkom iz moke, zaradi katerih bi vas lahko mučilo zaprtje.

Še nekaj: Večina letalskih družb dovoljuje nosečnicam letenje do 36. tedna gestacije, vendar pa se mu je najbolje odpovedati že po sedmih mesecih in pol nosečnosti. Od takrat je letenje namreč neudobno, lahko se pričnejo nosečniške težave, pa tudi nevarnosti prezgodnjega poroda ne gre zanemariti.

Mit: Ne smete jesti kozjega sira in rib.

Jeste lahko vse vrste sira, tudi s plesnimi, če je ta iz pasteriziranega mleka, kar je jasno označeno na embalaži. Včasih so bili vsi siri narejeni iz nepasteriziranega mleka in zato prepovedani, danes pa boste hitro našli tudi pasterizirane. Prav tako je dovoljeno uživanje večine rib, vendar morajo biti te toplotno obdelane (kuhane ali pečene – sušiju se izogibajte). Ribo jejte enkrat ali največ dvakrat na teden, saj vsebujejo tudi težke kovine. Izogibajte se morskemu psu in mečarici ter se raje odločite za tuno, običajno skušo, vahnjo, polenovko, rakce, lososa in soma.

Glavni razlog, zakaj je treba med nosečnostjo uživati ribe, so maščobne kisline DHA, ki so nujne za razvoj otrokovih oči in možganov. Ribe z visoko vsebnostjo maščob vsebujejo zelo dobre odmerke maščobne kisline omega-3, zato so še posebej priporočljive.

Mit: Med nosečnostjo naj bi pridobili od 11 do 15 kilogramov.

Trditve, koliko kilogramov naj bi nosečnica pridobila, so le splošna vodila, zato jih ne jemljite preresno. Ženske smo pač različne, in tako kot oblačila »ena velikost za vse« niso vsakomur prav, tako velja tudi za kilograme. Večina naj bi torej pridobila od 11 do 15 kilogramov, vendar pa je precej odvisno od tega, koliko ste tehtali pred nosečnostjo oziroma kakšen je bil vaš indeks telesne mase. Če ste imeli ITM pod 18, naj bi pridobili nekoliko več, če je bil preko 25, pa nekoliko manj.

Vsekakor se ne izplača pridobiti preveč kilogramov – tudi če pričakujete dvojčke. Prevelika telesna teža pomeni težji porod, večjo možnost nosečniške sladkorne bolezni, preeklampsije in poleg tega tudi več bolečin v križu. Če boste med nosečnostjo jedli zmerno, pa boste tudi po porodu odvečne kilograme precej lažje izgubili.

Vsi nosečniški nasveti gotovo niso traparija. Nekaj klasičnih se je vendarle treba držati. Kateri so, si lahko preberete v nadaljevanju članka, ki je objavljen v oktobrski številki revije Mama.