Spoštovani!
Sin je star malo več kot en mesec. Na oddelku po porodu so mi svetovali, naj ga hranim približno vsake tri ure. Čeprav se je nenehno prebujal, sem v ga začetku poskušala hraniti čim bolj v teh okvirjih, zdaj, ko sva doma, pa je začel nekako uveljavljati svoj ritem. Dojiva se na 2 uri, na uro in pol, včasih pa se zbudi tudi že po 45 minutah in ga moram spet podojiti. Mislim, da ni problem v tem, da ne bi imela mleka, tega je še za izvoz. Po dojenju si ga vedno še izčrpam, če vidim, da ostaja, in skoraj vedno ga kaj ostane. Zanima me, ali je v redu, da se doji na tako kratke razmake; otrok pač tak je in rad jé večkrat po malo. Ali bi morala razmake poskusiti podaljševati, kot mi priporoča patronažna, čeprav v resnici ne vem, kako naj to storim, ker ko se mali zbudi, je takoj huda ura. Pridobil je dovolj teže, skoraj en kilogram v prvem mesecu na porodno težo 3330 gramov.
Odgovarja: Asis. Lev Bregant, dr. med., spec. ped.
Spoštovana mamica!
Kot razberem iz pisma, vaš dojenček ne trpi lakote. Mislim, da imate mleka dovolj in preveč. Čeprav pediatri pravimo, da otrok, ki se doji, ne more pojesti preveč in da ne more biti predebel, bi si v vašem primeru upal zaključiti, da bo kmalu hrane preveč. V prvem mesecu naj bi pridobival okrog 150-200 gramov na teden, vaš pa je »vzhajal« z 250 grami. Verjetno bo treba prilagoditi režim hranjenja.
Prvo, kar skušam dopovedati mladim mamicam, je, naj se potrudijo poslušati svoje otoke. Ni vsak jok zaradi lakote, ampak je lahko ravno obratno. Barva glasu in način joka sta zelo različna od vzroka do vzroka.
Nekatere mamice se hitro naučijo ločevati jok od joka, druge rabijo malo več časa. Morda otroka zvija po trebuščku, in ker ne zna povedati, kaj ga moti, joka. Otrok čuti v trebuhu neugodje, vendar ne loči lakote od napenjanja ali črvičenja, in edini način za umiritev pozna sesanje. Nov obrok mu še bolj napne želodček, popije malo mleka, obilno poliva in ponovno pije in začarani krog je sklenjen. Morda bi bilo treba v vašem primeru otroka vzeti v naročje, pazljivo spahniti zrak (podreti kupček), morda mu nežno pomasirati trebušček v smeri urinih kazalcev in se poskušati držati navodila o 7-8 obrokih na dan. To ni nikakršen aksiom, ampak 2-3 ure rabi želodček, da se sprazni. Prav tako rabite vi in otrok toliko časa, da se spočijeta in se pripravita na naslednje dojenje.
V porodnišnici učimo mamice, naj dajo otroku jesti ne glede na uro, vendar to ne pomeni, naj bo otrok nenehno »priklopljen« na dojko.
Neki pameten ritem je nujen za normalno družinsko življenje. Ponoči naj bi bili presledki med dojenjem daljši. Zato je tudi večerno materino mleko nekoliko bolj mastno in s tem bolj nasitno in otrok naj bi bil dlje sit. Podnevi, ko je aktivnejši in je morda tudi zunaj topleje, pa je mleko bolj »vodeno«, da pomiri tudi otrokovo žejo. Posebni čajčki in sokci med dojenjem niso potrebni. Le za poletne mesece, kot je bil letošnji avgust, svetujemo, da lahko otrok podnevi dobi nekaj požirkov nesladkane vode.
Kako boste podaljševali razmake med dojenjem, je naslednje vprašanje. Najprej se prepričajte, ali je otrok res popil dovolj mleka. Če so plenice pri vsakem previjanju mokre, je popil dovolj. Lahko si pomagate tudi s tehtnico. Sveže previtega otroka stehtajte pred dojenjem in po njem. Razlika je popito mleko. Ne hranite ga vsakič, ko zatarna. Lahko ga začasno potolažite tudi z dudico. Jaz pravim, da je iznajdba dude vredna Nobelove nagrade za mir. Vprašajte kolegice, prijateljice, svojo mamo, kakšne so njihove izkušnje. Veliko vam bosta svetovala patronažna sestra in izbrani pediater. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da je vsak dojenček nekaj posebnega, enkratnega in neponovljivega. Vsak bo zahteval svoj ritem in obred.
Glede izbrizgavanja mleka po dojenju vam moram reči, da ne delate prav. Pustite dojko pri miru! Dojenje oziroma nastajanje mleka gre po pravilu ponudbe in povpraševanja. Seveda je pri vas mleka še za izvoz, če si ga po dojenju še izbrizgavate. Dojka naredi toliko mleka, kot se ga izčrpa. Če ga boste malo pustili v dojki, se ne bo pokvarilo do naslednjega dojenja, na novo pa ga bo nastalo le toliko, kot ga je otrok popil. Več ga bo ostalo v dojki, manj se ga bo na novo ustvarilo. Premočno in nepravilno stiskanje lahko privede tudi do vnetja – mastitisa. Če mleko lepo izteka in se praznijo vsi deli dojke, ni nevarnosti za zastoj in vnetje. Če pa so dojke preveč napete, si jih lahko malo izpraznite. Priporočam ročne črpalke, ki jih je dovolj na našem tržišču.