svetuje: Asist. Lev Bregant, dr.med.spec.ped.
Spoštovani!
Imamo majhno nedonošenko, rojeno pred 1 mesecem v 31. tednu. Carski rez je bil načrtovan, ker je ginekolog opazil zastoj rasti kot posledico slabšega delovanja posteljice. Zdaj je že doma, lepo napreduje, pridno je in se redi. Rodila se je s 1520 g, danes jih ima 2280 g.
Zanima me, kaj lahko pričakujem? V čem se nedonošenčki oziroma njihov razvoj razlikujejo od donošenih dojenčkov?
V porodnišnici so mi že svetovali, naj se nekaj časa izogibam trgovskim centrom in podobno. Tudi starejši otrok bo za nekaj časa izključen iz vrtca. Koliko časa naj bi ti ukrepi trajali, koliko časa bo moja hči bolj občutljiva?
Zanima me tudi glede njenega razvoja – kdaj bo ujela sovrstnike?
Andreja
Spoštovana mamica Andreja!
Ker je zdravljenje nedonošenčkov moja glavna naloga in poklicni izziv, vam lahko bolj na široko razložim nekaj pojmov oz. dejstev.
Za človeško vrsto velja, da traja nosečnost točno 10 lunarnih mesecev oziroma 40 tednov. Ker pa vsi otroci ne pridejo na svet točno kot švicarska urca, smo določili, da nosečnost normalno traja od 37 do 42 tednov. Kot so vam verjetno v porodnišnici razložili, se je vaša hčerka rodila kot nedonošenka z zelo nizko gestacijsko starostjo (gestacijska starost = starost ploda od spočetja). V to skupino spadajo tisti nedonošenčki, ki so se rodili pred dopolnjenim 32. tednom nosečnosti in ponavadi tehtajo manj kot 1500 g. Na srečo je vaša hčerka presegala to umetno postavljeno mejo. Rojeni po 32. tednu in pred 37. tednom so nedonošenčki z nizko gestacijsko starostjo. Novorojenčke, rojene po 37. tednu, štejemo za donošene. Novorojenčki pod 28 tedni so rojeni z ekstremno nizko gestacijsko starostjo in ponavadi tehtajo manj kot 1000 g. Te skupine so pomembne za razumevanje nadaljnjih pojmov.
Sprašujete, kaj lahko v prihodnje pričakujete glede razvoja svojega otroka. Menim, da veliko! Predvidevam, da so vam že neonatologi v porodnišnici dali nekaj osnovnih informacij o zdravstvenem stanju otroka in o predvidenem nadaljnjem razvoju. Ker ne omenjate nobenih posebnih odpustnih diagnoz, mislim, da je bilo celotno poporodno dogajanje vaše hčerke brez posebnosti in brez dodatnih zapletov, razen nedonošenosti.
Za skupino nedonošenčkov z zelo nizko gestacijsko starostjo je značilno, da ujamejo svoje vrstnike pri starosti približno dveh let. Do takrat moramo vse rastne in razvojne mejnike prilagajati. To pomeni, da moramo kronološki starosti odšteti toliko tednov ali mesecev, kot je bil otrok rojen prezgodaj. Za ekstremno nedonošene pa je ta meja postavljena na tri leta. Pri treh letih naj bi bili vsi otroci obširno sistematsko pregledani in med njimi naj ne bi bilo več opaznih razlik, če je po rojstvu vse teklo gladko brez zapletov in težav.
Žal je teh zapletov kar veliko v skupini nedonošenčkov z najnižjo gestacijsko starostjo oziroma porodno težo. Veliko manj zapletov in posledic je v skupini nedonošenčkov, v kateri je tudi vaša hčerka, za »največje« nedonošenčke, po 32. tednu gestacijske starosti, pa pravimo, da ob pravilni obravnavi do posledic sploh ne bi smelo priti. To lahko trdimo za zelo dobro razvito medicino, med katero spada tudi slovenska neonatologija (= veda o novorojenčkih).
Večina nedonošenčkov se razvija normalno, tako telesno kot duševno. V telesnem razvoju lahko pri nekaterih nedonošenčkih opažamo počasnejšo rast, ki je obratno sorazmerna z nedonošenostjo. Tisti nedonošenčki, ki so se rodili najlažji, imajo največji zaostanek v rasti, tisti z večjo porodno težo pa hitreje dosežejo vrstnike. S prezgodnjim rojstvom se je upočasnila hitrost delitve celic; celice so se morale predčasno diferencirati in prevzeti specifično funkcijo. Kljub nadaljnjim delitvam vedno ostaja nek deficit v številu celic. Dodatno hiperkalorično hranjenje vodi le v večanje celic oz. debelitev celic, ne vpliva pa na povečanje njihovega števila. Zato s pretiranim siljenjem otroka s hrano ne dosežemo pravega učinka. Bolje je otroku ponuditi uravnoteženo prehrano z dovolj kakovostnih beljakovin kot pa preveč mastno ali preveč kalorično hrano. Enako velja za prelahke novorojenčke, ki so se rodili blizu termina. To skupino novorojenčkov imenujemo zahirančki. Tukaj bi poudaril, da za majhne otroke in še zlasti za otroke z zelo nizko porodno težo vegetarijanska hrana ni prava izbira. Velja pravilo, da tudi veliko prezgodaj rojeni nedonošenčki do treh let starosti postopno zmanjšujejo rastni zaostanek za vrstniki, vendar nikoli ne dosežejo svojega genetsko določenega potenciala, ki so ga podedovali po starših.
Težka nevrološka prizadetost je redka. Od motenj v razvoju prevladujejo težave pri gibanju in ročnih spretnostih, manj jih je pri miselnih sposobnostih in govoru. Namen dokaj pogostih obiskov pri različnih specialistih je čim prej odkriti odklone od normale, ko so še blagi in se jih da z manjšimi ukrepi pravočasno odpraviti. Otrokovi, še posebej pa nedonošenčkovi možgani so zelo plastični, kar jih tako zelo razlikuje od odraslih možganov. Manjšo poškodbo lahko popravijo oziroma presežejo skoraj brez posledic. Odrasle možganske celice se praktično ne obnavljajo in z vsakim dnem jih imamo manj. Pri novorojenčku je drugače. Nekaj časa še nastajajo novi nevroni, stari se na novo diferencirajo, predvsem pa nastajajo dodatne nove povezave med nevroni.
Največji zaplet zelo hude nedonošenosti je možganska krvavitev. Pri tem velikokrat pride do propada dela možganov oziroma odmrtja velikega števila nevronov. Čeprav je njihovo število manjše kot pri dojenčku brez poškodbe, se močno poveča število povezav med zdravimi nevroni. Ta prilagoditev deloma nadomesti izgubo. V možganih niso dejavne vse celice. Mnogo je »rezervnih« oziroma »spečih«. Z zgodnjo nevrofizioterapijo ali katerokoli drugo specifično terapijo poskušamo spodbuditi te še ne opredeljene celice, da prevzamejo funkcijo poškodovanih.
Kot sem napisal, imajo nedonošenčki največ težav v gibalnem razvoju. Teh je cela paleta, od zelo finih in opaznih z natančnim strokovnim očesom nevrologa, do težkih, ki hudo motijo ali celo preprečujejo normalno življenje.
Na prvem mestu so motnje v mišični napetosti – tonusu. Mišice so ali preveč ali premalo napete. Prizadeta je lahko ena okončina ali njih več, lahko polovica telesa, leva ali desna, obe roki ali nogi. V najhujši obliki so prizadete vse okončine in trup. Pred starostjo dveh let ne smemo dati dokončne diagnoze, ker se lahko stanje izboljša, redkeje poslabša. Tu imam v mislih diagnozo cerebralna paraliza. Da pa do motenj v gibanju ne bi prišlo, že v porodnišnicah mamice nedonošenčkov in drugih ogroženih dojenčkov učimo ukrepe handlinga – rokovanja. To so preprosta navodila, kako otroka negovati, hraniti, pestovati in polagati, skratka vse, kar preko dneva in noči starša počneta z otrokom. Namenoma sem zapisal starša. Ker sta pri negi in skrbi pomembna oba, mati in oče. Oba morata enako ravnati z otrokom in skrbeti za čim bolj ugodno otrokovo okolje. V naslednjih mesecih po odpustu iz porodnišnice ali bolnišnice sledijo nova navodila, novi prijemi in novi cilji. Tukaj pristopijo na pomoč novi zdravstveni delavci s svojim specifičnim znanjem.
Za nedonošenčke je bila včasih značilna okvara vida zaradi napačne uporabe kisika. Sedaj vemo, da za slepoto ni kriv samo prevelik odmerek kisika, ampak je dejavnikov več oziroma gre za sosledje dejavnikov, ki se prične s prezgodnjim rojstvom. Poleg boljšega nadzora vnosa kisika je napredovalo tudi zdravljenje tako imenovane retinopatije zaradi nedonošenosti. Ti ukrepi so v rokah izključno oftalmologa. Sem spadajo krioterapija, laser, specifična medikamentozna terapija ter druge. Kmalu se obeta uporaba novih bioloških zdravil za preprečevanje omenjene retinopatije.
Poleg vida je zaradi nedonošenosti ogrožen tudi sluh. Tekom zdravljenja moramo uporabiti mnoga zdravila. Za nekatera vemo, da so škodljiva za razvijajoči se sluh, vendar se vsem ne moremo vedno izogniti. Večinoma pa ni v igri le en škodljiv dejavnik, ponavadi gre za kombinacijo njih več. Za pomanjkanje kisika lahko trdimo, da spada med najbolj nevarne. Posledica okvare sluha je motnja v razvoju govora. Zgodnje odkrivaje okvar sluha in njihovo ustrezno zdravljenje pripomoreta k hitrejšemu učenju govora.
Še nekaj informacij, ki bi vam lahko koristile pri vzgoji nedonošenčka. V vseh regijah po Sloveniji so v okviru otroških dispanzerjev ustanovljene razvojne ambulante. Izbrani pediater, ki posumi, da je pričakovati odstop od normalnega razvoja pri dojenčku, le-tega napoti v razvojno ambulanto. V njih dela posebej izobražen strokovni tim zdravstvenih delavcev, ki spremlja razvoj ogroženih otrok. Poleg pediatra so v timu različni fizioterapevti, logoped, delovni terapevt, psiholog, socialni delavec in drugi. Njihov skupni cilj je pomagati otroku pri premagovanju ovir v razvoju in mu omogočiti pogoje, da nadoknadi tisto, kar mu je bilo s prezgodnjim rojstvom odvzeto.
Pa še to: matere nedonošenčkov so upravičene do toliko dodatnih dni dopusta, kolikor dni je manjkalo do dopolnjenega 37. tedna nosečnosti. O dodatnem oziroma podaljšanem porodnem dopustu zaradi bolezni ali motenega razvoja odloča posebna komisija na predlog izbranega pediatra. Priporočam, da se starši pravočasno pozanimate o teh posebnih pravicah, da ne pride do položaja, da mora mamica v službo, še preden komisije zaključijo z odločanjem.